podjetja, ki se ukvarja s pakiranjem, tudi paniranjem svežih in zamrznjenih rib, so izpeljali oktobra lani. "Delmar je potreboval del proizvodnje za pripravo ribe za trg. S Frigomarjem se naše dejavnosti lepo dopolnjujejo," pojasnjuje Lukežič. Še pred dvema letoma so sicer razmišljali o povezovanju s portoroško Marivo, ki je v velikih težavah, a se pogovori niso izšli. "No, tudi ideje o povezovanju s Frigomarjem so že zelo stare. Ampak, dokler je bil med lastniki Delmarja prisoten tudi Delamaris, to ni bilo mogoče. Delamaris kot naš tretjinski lastnik ne bi nikoli dal zelene luči za tako povezavo," je prepričan Lukežič. Vodstvi Delmarja in Delamarisa, še do lani tudi lastniško navzkrižno povezani, sta se namreč razšli pred več kot desetletjem in sta odtlej komunicirali bolj ali manj prek sodišč. Frigomar je posebej zanimiv zaradi atraktivnega zemljišča ob morju, tik ob zemljiščih Delamarisa in Ladjedelnice, kjer naj bi po sedanjih načrtih nekoč - ko bodo prišli boljši časi za gradbince - zraslo turistično naselje. Nekateri v Izoli pa bi tam še raje videli stanovanja. Gre za približno 2000 kvadratnih metrov zemljišča, ki ga je Frigomar že pred pripojitvijo k Delmarju izločil v posebej ustanovljeno družbo Vemaris. Zemljišče naj bi prodali Vegradu, ki ima že v lasti sosednje Delamarisovo zemljišče, a so izpeljavo posla zaradi gospodarske krize raje premaknili na kasnejši čas. Vladimir Lukežič: "Delamaris res odhaja, a Delmar ostaja - kljub vsem težavam - trdno zasidran v Izoli. Lastniki Delmarja in Frigomarja smo ves čas skrbeli za razvoj, ne tako kot večinski lastniki Delamarisa, ki so stremeli le ' k čini' višjem in čim hitrejšem zaslužku, ne razmišljajoč o posledicah - odhodu ribje predelovalne industrije iz Izole." Frigomarjeva dejavnost pa se bo z obale preselila v Delmarjevo stavbo v izolski industrijski coni, ki jo bodo prav zato dvignili še za eno nadstropje. Kdaj bodo to lahko izpeljali, Lukežič še ne ve. Rezultati namreč niso zavidljivi. "Povečan" Delmar je lani po ocenah posloval s približno 200.000 evri izgube ob 12 milijonih evrov prihodkov. "Padec prodaje najbolj čutimo pri restavracijah, naročile so za 15 odstotkov manj rib kot leto prej," pravi Lukežič. Za letos načrtuje poslovanje z dobičkom. Dobra novica pa je, da Delmar s pripojitvijo Frigomarja ni več le trgovec z ribo, ampak ima tudi predelovalno industrijo in torej lahko kandidira za evropski denar. "Če bi uspeli na razpisih, bi se lahko še letos lotili gradnje," pravi Lukežič. Osem lastnikov Delmar ima tako od lanske jeseni osem lastnikov, fizičnih oseb. To so Vladimir Lukežič, Jožef Skočaj, Veronika Hrvatic, Slavica Sovdat in Iztok Palčič (prej direktor Frigomarja, zdaj direktor Vemarisa in komercialni direktor Delmarja), Zoran Poles, Vesna Gačnik Katonar in Stanka Turk. Eden od družbenikov, Herman Dodič, je pred dvema letoma izstopil iz lastništva (imel je 16,5 odstotka Delmarja). Namige, da je pri tem prišlo do oškodovanja družbe, Lukežič ostro zavrača. Delmar je namreč Dodiču za njegov delež izplačal pol milijona evrov. Trije družbeniki, ki so nadomestili njegov delež, pa so za teh 16,5 odstotka vplačali le 39.000 evrov svežega denarja. "Prav nič ni bilo narobe. Dodiču je Delmar njegov delež izplačal po tržni vrednosti, kot to določa zakon o gospodarskih družbah. Namesto da bi potem zmanjšali osnovni kapital družbe, česar nismo želeli, smo raje c uredili tako, da smo delež TJ dokupili trije obstoječi delil ničarji - po knjigovodski vre-& dnosti. Lastniška razmerja o bi v vsakem primeru ostala £ enaka," še poudarja Lukežič. KATJA GLEŠČIČ Delmarjeva stavba bo dobila še dodatno nadstropje za Frigomar

Medij: Primorske novice
Avtorji: Gleščič Katja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 29. 01. 2010
Stran: 3