Tako je trenutno videti upravljanje državnih naložb, in sicer tako tistih, namenjenih prodaji, kot tudi tistih, ki naj bi bile za državo strateškega pomena. Strategija upravljanja državnih naložb je tri mesece po uveljavitvi zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je vsaj na papirju na enem mestu združil upravljanje državnega premoženja, še vedno neusklajena in v povojih. Še vedno ni pripravljena končna razdelitev državnih naložb na strateške, v katerih bi država ohranila najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, pomembne, v katerih bi imela najmanj 25-odstotni delež, in portfeljske, s katerimi bi lahko SDH prosto razpolagal in jih morebiti tudi prodal. Ministrstvo za finance je osnutek strategije, ki bi odgovorila tudi na vprašanje, kakšne cilje mora SDH zasledovati pri upravljanju državnega premoženja, političnim strankam poslalo v usklajevanje že pred meseci. A vladi strategije še vedno ni uspelo poslati v državni zbor, saj se politikom doslej ni uspelo zedinili niti o tem, kdo bo nadziral SDH, kaj šele o pomembnejših vprašanjih in dilemah. Dejstvo pa je, da bo po sprejemu strategije politika vpliv na odločitve pri upravljanju državnega premoženja izgubila. Kot smo razkrili, so na finančnem ministrstvu v osnutku strategije upravljanja državnih naložb kot strateške opredelili naložbe v domačo energetiko, Luko Koper, Slovenske železnice, SID banko, Modro zavarovalnico in Loterijo Slovenije, večina od skupno 124 državnih naložb pa bi bila po novem portfeljskih in s tem na razpolago za prodajo. Po neuradnih informacijah se politične stranke na predlog ministrstva niso niti odzvale. »Do omenjene tematike se bo opredelila prihodnja vlada,« so bili včeraj kratki na ministrstvu za finance. Ključni cilji upravljanja na stranskem tiru Čeprav se vse razprave okoli državnega premoženja v zadnjem času osredotočajo predvsem na postopke privatizacije, pa to še zdaleč ni niti edina niti najpomembnejša naloga upravljalca državnega premoženja. Ključni cilj SDH je namreč povečanje vrednosti in zagotavljanje čim višjega donosa za lastnika, to je državo. A ker na primer še vedno ni znano, kako pomembno naložbo države predstavlja Gorenje, Kapitalska družba pri zadnji dokapitalizaciji velenjske družbe ni mogla sodelovati. Državni delež v Gorenju se je tako znižal na 17 odstotkov, pri čemer pa borzna vrednost delnice trenutno že za tretjino presega vrednost iz dokapitalizacije. Zaradi nepotrjene strategije so nejasna tudi pričakovanja države glede lastništva Save Re. Pobuda KD Group za povezovanje njihove Adriatic Slovenice in Save Re tako že več mesecev visi v zraku, prav tako načrti Modre Zavarovalnice, ki želi nekatere svoje naložbe zamenjati za četrtinski delež SDH v Savi Re. To je doslej še najbolj koristilo Croatii Osiguranju in njegovi novi večinski lastnici Adris Grupi, ki jima je svoje lastništvo uspelo povečati že na okoli 15 odstotkov. Vedno več težav ima tudi energetika, ki je v zadnji različici strategije opredeljena kot strateška in ki jo vedno bolj bremeni (pre)drag in ekonomsko nevzdržen TEŠ 6. Toda nadzorni svet HSE, ki mu je največja naložba domače energetike že davno ušla izpod nadzora, so v SDH zamenjali šele, ko je predkazenski postopek proti Bošku Šrotu in Andrijani Starina Kosem zajel tudi takratnega prvega nadzornika Marka Zidanška. Nadaljevanje na strani 7 »

Medij: Dnevnik
Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 06. 08. 2014 
Stran: 1