Mimogrede, samo naložba v Krko predstavlja kar tretjino vrednosti celotnega portfelja Soda. Luka Koper je, kot je znano že iz primera Abanke, dala svoja sredstva v upravljanje več zunanjim upravljalcem, ki so z njimi upravljali po lastni presoji. Tako so med drugim opravili tudi več nakupov in prodaj delnic Krke. Naše analize kažejo, da so samo od novembra leta 2009 do decembra lani opravili osem transakcij, vendar pa je šlo za zanemarljive nakupe oziroma prodaje delnic. Delež Luke Koper v Krki se je v omenjenem obdobju spreminjal v razponu med 1,2250 in 1,2280-odstotka, torej za največ tri tisočinke odstotka. To posledično pomeni, da se je delež državnega bloka lastnikov v spornem obdobju ves čas gibal v razponu med 27 in 28 odstotki. Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da ni šlo za utrjevanje nadzora državnega bloka lastnikov, poleg tega se ni povečeval njihov delež glasovalnih pravic na škodo drugih delničarjev. Kljub temu je ATVP očitno ocenila, da so državni lastniki zakon o prevzemih kršili. Omenjeni lastniki, ki delujejo usklajeno, so sicer že pred uveljavitvijo nove prevzemne zakonodaje v letu 2006 presegali prevzemni prag 25 odstotkov, toda zakon o prevzemih je določil izjemo, da jim ni treba objaviti prevzemne ponudbe, če svojega deleža glasovalnih pravic v prihodnosti ne bodo povečevali. Če bo sledila svoji odločbi, ki jo je izdala v primeru Abanke, bo ATVP tudi v tem primeru najverjetneje državnemu bloku lastnikov zamrznila glasovalne pravice. Glede ne to, da ni pričakovati, da bi državni lastniki objavili prevzemno ponudbo, je pričakovati, da bo država svoj delež znižala pod 25 -odstotni prevzemni prag, torej da bo odsvojila spornih nekaj več kot dva odstotka delnic in s tem odpravila »napako«. Do tedaj pa je pričakovati, da bo z vsemi pravnimi sredstvi poskušala dokazati, da ATVP napačno tolmači prevzemni zakon. Že danes naj bi namreč skupaj sedli državni lastniki, ki so brez glasovalnih pravic ostali v Abanki Vipi in se dogovorili, da bodo odločbo ATVP izpodbijali na vrhovnem sodišču. Podobno je pričakovati tudi v primeru obrambe svojega deleža v Krki. Državni blok lastnikov je do zdaj preprečeval, da bi Krka pod vodstvom Jožeta Colariča (na sliki) postala tarča sovražnega prevzema, zdaj mu grozi, da bo tudi v družbi z največjo tržno kapitalizacijo ostal brez glasovalnih pravic.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 26. 01. 2011 
Stran: 22