Imajo pa v Petrolu simulacije, da jim bo zadnje državno zvišanje trošarin na prodane naftne derivate kot nadomestilo za padli nepremičninski davek na letni ravni v Sloveniji odneslo do tri odstotke prometa. Ker pa je predvsem bencinsko gorivo pri nas precej dražje kot v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, je imel Petrol že lani v Sloveniji 7- odstotni upad prometa, pri tranzitnem prometu 24-odstotnega, pri tujih tovornjakarjih kar 40-odstotnega. Reševala jih je višja prodaja v jugovzhodni Evropi in pri veletrgovcih v EU. Tudi zaradi tega so delničarji od vodstva Petrola zahtevali pojasnila, kdaj bo Slovenija kot zadnja EU država nehala imeti fiksne marže, a je ta odločitev v pristojnosti države in ne največjega slovenskega naftnega trgovca. So pa v Sloveniji trenutne prodajne marže na tem področju na 70 odstotkih EU povprečja, nižje od vseh sosednjih držav, tudi tistih v BiH, in primerljive z maržami v Srbiji, kjer pa je življenjski standard bistveno nižji od slovenskega. Berločnik je ob tem opozoril, da sprostitev cen ne bi nujno prinesla višjih marž trgovcem, tudi na Hrvaškem jih za zdaj ni, verjetno pa bi se to zgodilo. Zgolj en evrski cent višja marža (trenutno osem centov pri litru) bi Petrolu neposredno prinesla 10 do 11 milijonov evrov več dobička letno. Petrol je lani EBITDA s 123 povečal na 133,5 milijona evrov, je pa Berločnik povedal, da zdaj v Sloveniji z vsemi svojimi dejavnostmi ustvarijo le še 60 odstotkov celotnega EBITDA, še pred leti so ga približno 85 odstotkov. Pri višjih trošarinah je opozoril še na to, da če (slovenski) vozniki več točijo v sosednjih državah, tam plačujejo tudi več prispevkov in davkov, ki predstavljajo okrog 60 odstotkov končne cene naftnih derivatov. Zato dvigi trošarin tudi za državo niso zgolj enoznačni. Bo pa država kot posredno največja lastnica Petrola tudi letos z nasprotnim predlogom državnih skladov Sod in Kad deležna višjih dividend. Namesto 9,10 evra bo bruto dividenda na posamezno Petrolovo delnico 10,10 evra, z 18,76 pa se bo skupna vrednost avgusta letos izplačanih dividend povečala na 20,82 milijona evrov, kar je praktično celotni bilančni dobiček, medtem ko je bil lanski čisti dobiček skupine 52,8 milijona evrov. Skupščine Petrola, ki ima dobrih 35 tisoč delničarjev, se je včeraj udeležilo 59 odstotkov kapitala, uprava in nadzorni svet sta za lani prejela razrešnico, za letošnje leto pa je bila kot revizor izbrana družba Ernst&Young. Mali delničar Petrola in njegov dolgoletni prvi nadzornik Miran Mejak pa je opozoril na premalo izkoriščene naftne in plinske vrtine v Prekmurju in na to, da v Petrolu očitno ne upajo za te namene investirati več denarja, a je Tomaž Berločnik odvrnil, da upa v to, da bi izkoriščanje plina steklo že letos, saj so ocene, da naj bi bilo tam za deset letnih energetskih porab Slovenije plina. Ker pa so tovrstna tveganja za Petrol s 470 milijonov evrov kapitala finančno preveč tvegana, kot podkoncesionar pri projektih na Petišovskem polju sodeluje tudi britanski Ascent Resources, ki je doslej že vložil 30 milijonov evrov. 20,8 milijona evrov dividend bo izplačal Petrol Na včerajšnji skupščini delničarjev Petrola so izglasovali, da bo za dividende namenjen skoraj celotni bilančni dobiček. (Tit Košir

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 25. 04. 2014 
Stran: 6