Predstavnikoma zaposlenih Dragu Čotarju in Tadeji Strupi se bodo danes v nadzornem svetu pridružili upokojeni član uprave Aerodroma Peter Mam kot edini, ki je bil na. treh seznamih (tretjega so po pozivu pripravili sedanji nadzorniki), nekdanji predsednik uprave Adrie Airways in Telekoma Slovenije Peter Grašek, pred kratkim še član poslovodstva Slovenskih železnic Milan Perovič in nedavno kratek čas v vodilnih strukturah SZ, potem pa generalna direktorica direktorata za železnice Nina Mauhler. Iz Slovenske odškodninske družbe (Sod) so prejšnji teden na neposredno vprašanje, ali je bila vložena izpodbojna tožba, odgovorili, da glede nekaterih sprejetih sklepov skupščine proučujejo vse relevantne okoliščine, odločali pa se bodo skladno s svojimi in z interesi države. Kakšen je zadnji, razen namere o prodaji petnajstih podjetij, vključno z Aerodromom Ljubljana, še vedno ni jasno. Na vprašanje, kako napredujejo postopki za prodajo Aerodroma, Adrie Airways in Adrie Airways Tehnika, so na ministrstvu za infrastrukturo in prostor odgovorili, da prodajo podpirajo. Zministrstva za finance pa so sporočili, da bodo prodajni procesi postopni, začeli pa se bodo jeseni letos. Dodajajo, da bo čas trajanja prodaje posamezne družbe odvisen od velikosti in vrednosti družbe ter težavnosti postopka prodaje. Postopek, skrbni pregled m oceno vrednosti podjetja, javno objavo, pregled ponudb in pogajanja s ponudniki bo predvidoma vodila posebna skupina, ki jo bo imenoval Sod. Predsednik uprave Aerodroma Zmago Skobir je na skupščini delničarje prepričeval o nujnosti naložbe v drugi potniški terminal, glasovanje o njej pa je preložil na čas po tem, ko bo svoje povedala država. Naložba v terminal, ki je zapisana v vseh državnih planskih in strateških dokumentih, je vredna 57 milijonov evrov, 14,4 milijona evrov je že odobrila Evropska unija, 23 milijonov evrov ima Aerodrom lastnih sredstev, preostanek denarja bi si izposodili. Naložba bi zaradi evropske finančne soudeležbe morala biti končana do konca leta 2015, zato bi moral Aerodrom v prihodnjih tednih izbrati izvajalca. Od sedmih prijavljenih na razpisu so v igri še štirje, in sicer domača Pomgrad in Begrad ter avstrijski Strabag in turški Limak. Eden med njimi je pripravljen vstopiti v lastniško strukturo Aerodroma. Če ta ne bi šel v naložbo, bi se odpovedal nepovratnim evropskim sredstvom in si naprtil najmanj deset milijonov evrov stroškov za nujno obnovo sedanjega terminala. In se odpovedal razvoju, meni Zmago Skobir. Odgovora na vprašanja, ali bo država prodala svoj celotni delež ali pa bo ohranila kontrolnega (kot ga imajo v infrastrukturi navadno vse države) ter ali je že bila sprejeta odločitev ali se bo Aerodrom Ljubljana prodajalo pred naložbo ali po njej, na ministrstvih nismo dobili. Z infrastrukturnega ministrstva so sporočili, da mora poslovodstvo ravnati kot dober gospodar in izpeljati vse potrjene naložbe v skladu z načrti in v dobro družbe. Odhajajoči nadzorniki so naložbo v drugi terminal že potrdili, nedvoumno se je z njo strinjala tudi država, nekateri novi pa o njeni smiselnosti očitno dvomijo. Tudi Peter Grašek, ki meni, da je osnovna predpostavka projekcije števila prepeljanih potnikov nerealna in posledično predlagana naložba ni potrebna in bi ob nadaljevanju krize pripeljala Aerodrom v finančne težave. Opozarja tudi na negotovo prihodnost Adrie Airways. Prav tako predlaga takojšnje znižanje poslovnih odhodkov in uskladitev s padcem poslovnih prihodkov ter preložitev naložbe v čas, ko bo res potrebna. Predlaga še organizacijo cenejšega letalskega goriva, saj visoka Petrolova cena že desetletja odvrača letalske prevoznike, zagovarja pa vključitev potniškega terminala letališča Cerklje v upravljanje, kar bi po njegovem mnenju privabilo nizkocenovne prevoznike ter čarterske prevoznike tudi za 2,3-milijonski zagrebški oziroma hrvaški trg. Skupaj z Adrio Airways in drugimi letalskimi prevozniki pa naj bi Aerodrom Ljubljana vodil tržne akcije in ugodnosti za potovanje prek ljubljanskega letališča za privabljanje potnikov iz sosednjih držav. Novi nadzorniki o naložbi že prihodnji teden Peter Marn je odločno za vsakršen racionalni razvoj, zato bi bilo pred seznanitvijo z vsemi pomembnimi informacijami o projektu nekorektno govoriti o njem. Novi nadzorniki se bodo s to problematiko začeli ukvarjati že ta teden. Marn je prepričan, da bodo podatke dobili relativno hitro, tako da bodo potem lahko odločali. Peter Marn tudi ne ve, kaj je bilo že doslej narejeno, kateri sklepi so bili že sprejeti. Nedvomno je bilo objavljenih že več javnih razpisov, tako za dela kot za nabavo različne opreme. Ne nazadnje je tudi EU odobrila sredstva na podlagi zelo natančnih analiz, tako da so stvari verjetno že precej zakoličene. Nekdanji direktor Aerodroma Vinko Može naložbo v novi terminal absolutno podpira, saj meni, da kriza ne bo večna, sredstva za projekt so zagotovljena, Slovenija pa je brez naložb. Vsa letališča okrog se razvijajo, ljubljansko pa je eno redkih slovenskih infrastrukturnih sistemov, ki dobro deluje. Poleg tega opozarja, da se infrastrukturnih družb ne prodaja, temveč se jim zaračunava stavbna pravica. EVROPSKA RAZPRAVA O POMOČI Evropska komisija, ki preiskuje približno 60 primerov državne pomoči v letalskem sektorju/med drugim tudi Adrii Airvvavs, je prejšnji teden začela javno posvetovanje o pravilih podeljevanja državnih pomoči v letalstvu. Med prvimi seje odzvalo združenje evropskih nizkocenskih prevoznikov ELFAA, v katerem opozarjajo, da zna priti do nasprotij s sedanjimi politikami, pri čemer omenjajo več kot 40 milijard evrov različnih pomoči konkurenčnim evropskim železnicam, do različnega obravnavanja zasebnega in javnega kapitala.

Medij: Delo
Avtorji: Stergar Aleš
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 07. 2013 
Stran: 9