Maloprodajna mreža seje vse bolj krčila, prodajale so se nepremične in tudi sedanja opuščena podoba mesta Murska Sobota s prazno Blagovnico in Šopingom je predvsem zasluga dosedanjih Mercatorjevih »reorganizacij« in »racionalizacij«. Ostalo je še okrog 30 prodajnih enot. Po več kot desetih letih načrtovanja velikega nakupovalnega središča sredi Murske Sobote na prostoru, ki ima za Mursko Soboto zgodovinsko vrednost, saj so bili tukaj stara bolnišnica, Murina šivalnica in nato dolga leta sedež Veletrgovine Potrošnik, je bilo že lani vsem v Pomurju jasno, da iz obljubljenega megasredišča s 120 zaposlenimi, s 26 drugimi lokali in skoraj 400 podzemnimi garažami ne bo nič. In prav z gradnjo tega središča, ki so jo prelagali iz leta v leto, sta bila povezana nadaljnji razvoj in urejanje velikega dela mesta. Tudi število zaposlenih se je zmanjševalo že nekaj let, predvsem v režiji Mercatorja, opustili so neuspešne prodajne programe in trge na Balkanu, kjer niso uspeli - na primer v Albaniji in Bolgariji. Zakaj je danes tako nujno prodati Mercator, se mnogim zdi nerazumno. Toda vse se je začelo sredi poletja 2005. leta, ko sta Kad in Sod brez javnega razpisa prodala 30-odstotni delež Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško. Danes so na čelu vseh teh družb popolnoma druge uprave: Zoran Jankovič je odšel iz Mercatorja še istega leta, prav tako sta danes v povsem drugačnem položaju takratna prva moža Igor Bavčar in Boško Šrot. Po desetih letih imajo zaradi teh vratolomnih finančnih akcij probleme mnogi, na primer Pivovarna Union, NLB, Pivovarna Laško, Nova KBM, Gorenjska banka in tudi Radenska, kiji zaradi dosedanjega izčrpavanja (in ne slabega poslovanja) prav tako grozi prodaja. Po devetem poskusu prodaje je torej vendarle uspelo - že nekaj časa je znano, daje prodaja Mercatorja končno stekla, toda za precej nižjo ceno kot na začetku prodaje. Prav tako je bilo že nakazanih 172 milijonov evrov kupnine in Agrokor je tako postal lastnik 53,12 odstotka delnic. Skupno naj bi hrvaški kupec za Mercator odštel 325 milijonov evrov, za preostali delež lastnine (1.767083 delnic) pa je minuli teden že objavil prevzemno namero, v tridesetih dneh pa mora objaviti še prevzemno ponudbo. Zakon o prevzemih določa, da je cena za preostale delnice enaka kot za prvi sklop, torej 86 evrov za delnico. Po dokončni odločitvi so se uprizarjali protesti »Mercatorjevih prodajalk« zaradi domnevne ogroženosti delovnih mest 11.500 zaposlenih in še sto tisoč delovnih mest, ki so vezana na Mercator, ki so podobni predvolilnim akcijam. Edini, ki so lahko resnično v strahu, so Mercatorjevi dobavitelji - pa še tu ni nič jasnega. Kajti Ivica Todorič jim obljublja prodor na balkanske trge. Nekateri bodo prav gotovo uspeli - toda ko bo treba izbrati med slovenskim dobaviteljem in proizvajalci podobnih izdelkov iz koncema Agrokor (ki ima tudi živilskopredelovalno industrijo in polnilnice pijač), je vprašanje, kaj bo pretehtalo. Tako kot se bojijo naši dobavitelji in prodajalci, se za prihodnost bojijo tudi Agrokorjevi zaposleni in dobavitelji, saj hrvaški mediji poročajo, da jim zaradi nakupa slovenskega trgovca grozi zapiranje Konzumovih prodajaln, saj naj bi se v prihodnje prodajna mreža usmerjala predvsem v sodobna Mercatorjeva nakupovalna središča. Ivica Todoric, lastnik Agrokorja, za zdaj v medijih zagotavlja, da ne bo uničil največjega slovenskega trgovca, ampak se bo zavzemal za večji in uspešnejši prodor Mercatorja na nove trge. Prav tako ne bo odpuščal prodajalcev. Enako so nam pred letom na naše povpraševanje zagotavljali iz uprave Mercatorja, in sicer da bo za dobre prodajalke in prodajalce v Mercatorju vedno dovolj dela, da so trgovine bistvo njihove dejavnosti in da jih večina posluje pozitivno. Mogoče se bo v prihodnje pojavilo vprašanje, ali bolje delajo Agrokorjeve ali Mercatorjeve prodajalke, čez nekaj let pa se bomo spraševali, ali ponujajo boljšo ceno za največjega balkanskega trgovca Nemci ali Francozi. Sicer pa: že zdaj se nove delnice v prevzemnikovem imenu zbirajo v za ta namen ustanovljeni družbi z omejeno odgovornostjo Agrokor Investements s sedežem na Nizozemskem. Bernarda B. Peček Radenska odplačala posojila Radenska je bila lastnica 96.952 delnic Mercatorja in je tako s prodajo delnic Agrokorju prejela 8,4 milijona evrov kupnine. S tem je odplačala praktično vsa posojila, ki jih je imela, in je odslej še bolj »zdravo« podjetje kot prej, so sporočili iz Radenske, d. d. Najverjetneje pa to ne bo vplivalo na nadaljevanje postopka prodaje Radenske, ki poteka po scenariju Pivovarne Laško, ki prav tako prodaja tudi Večer in Delo, kvečjemu bodo za Radensko upravičeno pričakovali boljšo ceno. Kakor smo v Vestniku že poročali, sta se pri oddaji skupne ponudbe za nakup povezali češka Kofola in družina Polič iz Slovenije.

Medij: Vestnik Murska Sobota
Avtorji: Peček B. Bernarda
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 10. 07. 2014 
Stran: 4