Triglav je v 62,5-odstottadržavni lasti, od tega je dobrih 34-odstotkov v lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz), 28 odstotkov pa v lasti Slovenskega državnega holdinga (SDH). Po sedanjem predlogu strategije upravljanja bi bil Triglav opredeljen za strateško naložbo, dokler ne bi državni lastniki v tej družbi dobili glasovalnih pravic, potem bi to postala pomembna naložba. To bi se lahko zgodilo še letos. Ministrstvo za gospodarstvo je namreč že pripravilo predlog sprememb zakona o prevzemih, ki je podlaga za vrnitev glasov državnim lastnikom, ki so jih v preteklosti izgubili zaradi povečanja deleža. Po prehodu med pomembne naložbe naj bi Zpiz v zavarovalnici ohranil najmanj 25 odstotkov plus delnico, lahko pa tudi več. SDH bi svoj delež lahko prodal. Pri tem pa bi Triglav po sedanjem predlogu sodil med šest izjem z razpršenim lastništvom, kjer posamezen zasebni lastnik ne bi smel pfeseči državnega deleža. Strateški lastnik, ki bi v družbi imel večinski delež, torej ne bi bil mog6č. V Desusu nočejo, da bi lastniki Triglava postali tujci, poleg tega pa posebej izpostavljajo 34-odstotni delež Zpiza v zavarovalnici, ki je po zakonu predviden za premoženje bodočega demografskega sklada, v katerega naj bi se preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ki bi bil namenjen za pokrivanje primanjkljaja pokojninske blagajne. Ta delež Triglava je v lasti Zpiza končal po volji državljanov. Ti so leta 2007 na referendumu zavrnili, da bi ta delež, ki pomeni nenominirani kapital za delež premij fizičnih oseb, prešel v last Kada. Država je zato s posebnim zakonom leta 2008 določila, da ta delež postane last Zpiza, Mramor in Cerar menita, da bi Triglav lahko imel večjo vlogo v regiji ter da mora za razvoj in rast imeti možnost za pridobivanje dodatnega kapitala. Podobno meni tudi večina opozicijskih strank in analitikov. V Zavarovalnici Triglav pa pravijo, da ni pomembno, ali je lastnik država ali zasebnik, ampak je ključno, da lastniki Triglava podpirajo strateške cilje skupine. »Od navedenega sta odvisna nadaljnji razvoj in rast Skupine Triglav in ne od vrste oziroma tipa lastniške strukture družbe same po sebi.« Desus hoče preprečiti, da bi lastniki Triglava postali tujci, SMC hoče uveljaviti možnost za morebitno dokapitalizacijo družbe. Foto Tomi Lombar

Medij: Delo
Avtorji: Unknown
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Naslovna stran
Datum: 20. 05. 2015
Stran: 1