Ministrstvo za kulturo Majde Sirca bi tako novinarjem še enkrat omogočilo, da bi postali lastniki medijev, kar so na začetku lastninjenja v največjih tiskanih medijih že bili, a so delnice nato prodali. Zdaj bi še enkrat po nekakšnih »medijskih zadrugah« postali lastniki. Po možnosti spet za mali denar, za kar se še posebno zavzema odstavljeni odgovorni urednik Dela Darijan Košir, ki že nekaj časa opravlja funkcijo vršilca dolžnosti direktorja vladnega urada za komuniciranje. Koširje na spletnem portalu razglej.se nedavno zapisal, da bi bila »za časopis najboljša neka 'zadružna' rešitev, podobna tisti, ki si jo je nekega dne pred skoraj 80 leti nenadoma lahko privoščil britanski Guardian ... tega je dotedanji lastnik časopisa 'prodal' tako, da gaje brezplačno prenesel na Guardianov sklad, ki ga odtlej upravlja skupina eminentnežev iz časopisa in zunaj njega ...«. Večinski, kar 60-odstotni lastniki Dela so bili na začetku lastninjenja sredi devetdesetih let zaposleni. Z drugim soglasjem Agencije za privatizacijo je Delo konec leta 1995 postalo delniška družba. Po sprejetem modelu lastninjenja je za interno razdelitev pripadlo 20 odstotkov delnic, 40 odstotkov je bilo namenjenih notranjemu odkupu, 20 skladu za razvoj, preostalih 20 pa sta si vsak na polovico razdelila državna pokojninski in odškodninski sklad. Čez dobra tri leta, januarja 1999, so Delove delnice začele kotirati na Ljubljanski borzi, do tedaj so z njimi trgovali na sivem trgu, kjer je njihova vrednost presegla sedem tisoč nekdanjih slovenskih tolarjev. Ko pa je Delo prišlo na borzo, je delnica skokovito zrasla in v tednu dni dosegla celo vrednost 20 tisoč tolarjev. Visoka vrednost delnic je marsikoga premamila k prodaji, tako da se je delež notranjih lastnikov s 60 odstotkov kmalu zmanjšal za polovico. Novinarji in drugi zaposleni se niso mogli upreti velikemu zaslužku - delnice so namreč dobili po nominalni ceni 500 tolarjev (plačali so jih z lastninskim certifikatom ali ugodnim kreditom, ki jim ga je pri bankah uredilo kar Delo), prodajali pa so jih tudi po ceni, ki je presegla celo trideset tisoč tolarjev. Zapravljena priložnost Zelo hitro je delnice prodal nekdanji dolgoletni urednik Dela Mitja Meršol, podobno je naredilo še nekaj drugih izpostavljenih novinarskih imen. Denimo Mojca Drčar Murko, ki je upokojena in danes živi v Kamniku. Po podatkih Geodetske uprave je (solastnica dveh nepremičnin. Ko je Delo začelo kotirati na borzi, je Drčar Murkova posedovala dobrih štiri tisoč delnic, kar je v lastniški strukturi časopisne hiše pomenilo 0,83-odstotni delež. Po podatkih Klirinško depotne družbe so imeli največ delnic med zaposlenimi člani uprave, ki so jih v notranjem odkupu lahko nakupili največ. Z 11.998 delnicami oziroma 2,43-odstotnim deležem je bil rekorder nekdanji predsednik uprave Jure Apih, sledili so mu Ivo Oman, Emil Šuštar, Tit Doberšek ... Precej pod palcem v delnicah Dela je na začetku leta 1999 imel tudi »večni« odgovorni urednik Slovenskih novic Marjan Bauer - imel jih je nekaj manj kot štiri tisoč. Večji delničarji med Delovimi novinarji so bili še: Branko Soban, Gregor Pucelj, Janko Lorenci, Boris Jež, Ivan Gerenčer, Vlasta Felc, Marijan Zlobec, Stojan Zitko, Željko Šepetavc, Damijan Slabe, Dragica Bošnjak, Darijan Košir ... Košir si je, najbrž tudi z izkupičkom pri prodaji Delovih delnic, v Bizoviku pri Ljubljani zgradil veliko družinsko hišo. Med delničarji Dela danes ni več nobenega zaposlenega. Pivovarna Laško, ki zaradi finančnih težav in pod pritiskom sedanje vladajoče politike namerava časopisno hišo prodati, je pod propadlim tajkunom Boškom Šrotom sredi leta 2007 z objavo prevzemne ponudbe zaprla Delovo lastniško strukturo. Laškemu so tedaj delnice po dokaj visoki ceni 135,5 evra oziroma 32.471 tolarjev prodali še zadnji mali delničarji, ki so imeli v svojih rokah nekaj manj kot 14 odstotkov Dela. Pivovarna Laško je danes 80,8-odstotni lastnik Dela, preostali delež pa je v lasti dveh njenih hčerinskih družb: Radenske (19,1662 odstotka) in Firme Del (0,0029 odstotka). Dr. Sandra Bašič Hrvatin v svoji študiji o medijskem lastništvu sklene: »Novinarji, zaposleni in nekdanji zaposleni, ki so imeli možnost lastniškega nadzora nad Delom, so to svojo možnost prodali.« K temu ni kaj dodati. ■ Jurij Apih 11998 Ivan Oman 7361 Emil Šuštar 6759 Tit Doberšek 6675 JožefŽnidaršič 4659 Anton Zdouc 4616 Marjetica Jesenšek 4189 Mojca Drčar Murko 4092 Marjan Bauer 3984 Branko Soban 3877 Gregor Pucelj 3864 Božidar Mašanovič 3836 Marjeta DobnikarTadel 3700 Janez Lorenci 3096 Jože Fišer 3006 Lučka Magister Fabjan 2896 Boris Jež 2887 Stanislav Ivane 2842 Ivan Gerenčer 2748 Vlasta Felc 2735 Marijan Zlobec 2720 StojanŽitko 2712 Antonija Slokar 2698 Milovan Nikolk 2671 Mitja Meršol 2660 Jožef Danijel Urbane 2583 Jakob Žuraj 2583 Slavka Partlič 2441 Željko Šepeta« 2403 Damijan Slabe 2338 Primož Šušteršič 2343 Aleksander Bratina 2331 Janez Zibler 2264 Dragica Regina Bošnjak 2200 Janez Zrnec 2200 IgorBratož 2079 Helena Kos 2008 Alenka Puhar 2000 Borut Perko 1956 Alenka Zgonik 1891 Franc Mihevc 1866 Mirko Kunšič 1860 Marija Žbontar 1809 UrošŠoštarič 1808 Alojz Kante 1697 Darijan Košir 1645 Vladimir Ajdič 1692 Vir Ki IBiN5<0 DFPOTKA D3U7BA Notranji lastniki Dela ob uvrstitvi na borzo 3. 1.1999 št. delnic Darijan Košir, dvakratni odgovorni urednik Dela, danes pa v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje, si je tudi z izkupičkom od prodaje Delovih delnic v Bizoviku pri Ljubljani postavil veliko družinsko hišo.

Medij: Reporter
Avtorji: Šurla Silvester
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 09. 08. 2010 
Stran: 45