S to razliko, da lastne delnice ne bi smele imeti glasovalnih pravic in bi obe družbi (Merkur je že predtem imel desetino lastnih delnic) kršili zakonsko omejitev, da sme imeti družba do največ 10 odstotkov lastnih delnic. Merkur, Univit, Infond Holding in Center Naložbe Revizorka je še ugotovila, da imetništvo delnic Merkurja v vrednosti 26 milijonov evrov ni bilo v ekonomskem interesu Perutnine in da je uprava Perutnine tako pridobila večjo glasovalno moč na skupščinah Perutnine, saj je bila uprava prek Holdinga PMP kot večinska lastnica imetnica še dobrih 10 odstotkov delnic Perutnine, pri glasovanjih pa so ji pomagale še Probankine družbe, saj je bila Perutnina tudi največja posamična lastnica Probanke. S posebno revizijo je še ugotovljeno, da poroštvo za posojilo Perutnininemu (nekdanjemu) dobavitelju, podjetju Univit v lasti Stanislava Ržena, v višini 5,5 milijona evrov, najeto pri Probanki, ni bilo upravičeno, saj je bilo namenjeno izključno za financiranje naložb samega Univita. Univit je od 20. maja letos v stečajnem postopku, Perutnina pa je šele 17. junija letos vložila tožbo za ničnost poroštvenih pogodb. Spomnimo, da je prav Univit z 22,41 odstotka delnic največji posamični delničar Holdinga PMP še pred štiričlansko upravo Perutnine (dr. Roman Glaser, Nada Krajnc, Tone Čeh, Milan Čuš), ki pa imajo skupaj v lasti 56,19 odstotka Holdinga PMP. S strani revizijske hiše KPMG je bilo na (lansko) letno poročilo Perutnine dano revizorsko mnenje s pridržkom. Pri KPMG namreč menijo, da bi morali v Perutnini za 26 milijonov evrov, na nič evrov, slabiti naložbo v Merkur, ki se nahaja v postopku (ponovne) poenostavljene prisilne poravnave. Na nič evrov bi po mnenju KPMG morali biti slabljeni še posojili Infond Holdingu in Centru Naložbam v skupni višini 9,38 milijona evrov. Revizor še meni, da bi se morala za skupni znesek 36,38 milijona evrov znižati čisti dobiček in kapital družbe. Tako bi v Perutnini ob koncu lanskega leta namesto 90 milijonov evrov morali prikazovati le še slabih 55 milijonov evrov kapitala. V državnem Kadu, kije skoraj 10-odstotni lastnik, ter v društvu malih delničarjev MDS tako z razširitvijo dnevnega reda oziroma z nasprotnim predlogom zahtevajo, da Perutnina vloži odškodninsko tožbo proti upravi Perutnine Ptuj in proti tedanjemu celotnemu nadzornemu svetu, ki mu je predsedoval Radovan Stonič, nekdanji vodilni v Probanki. Pri tem je Rajko Stankovič, predsednik MDS, na očitek, da se s številnimi posebnimi revizijami in zdaj z odškodninsko tožbo Perutnini povzroča škoda, odgovoril, da bodo te zneske na koncu dolžni pokrivati tisti, ki so za nastalo domnevno oškodovanje Perutnine odgovorni. Odločala bo perutninarska zadruga Pri pregledu poslov prodaj Perutninih hčerinskih družb pri treh dokapitalizacijah hčerinskih družb v Srbiji in drugih poslih z nepremičninami pa posebna revizija na podlagi dokumentov, predloženih s strani Perutnine, ekonomskega odškodovanja ptujskega podjetja ni odkrila. Na argument Perutninine uprave, da so si z vzajemnim lastništvom z Merkurjem "odpirali" vrata pri načrtovani mreži lastnih restavracij v Merkurjevih trgovskih centrih, do česar kasneje ni prišlo, pa je podano revizorsko mnenje, da vzajemno lastništvo ne bi smelo biti pogoj za poslovno sodelovanje med družbama. Pri skupščinskem glasovanju, ali bo potrjena vložitev odškodninske tožbe, bo odločilno glasovanje Merkurja (te delnice si lasti tudi dunajski Vector, ki pa v delniško knjigo ni vpisan), če se ne bo moral zaradi insolventnih postopkov spet vzdržati, ter ponovno Perutninarske zadruge Ptuj, saj sta obe po četrtinski lastnici Perutnine. milijonov evrov 1 t^—^ delnic Merkurja ni f wT .k bilo v ekonomskem interesu Perutnine Radovan Stonic, odvetnik Stojan Zdolsek in dr. Roman Glaser na skupščini Perutnine Ptuj leta 2008

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 07. 08. 2014
Stran: 5