Že predtem so delničarji letos prejeli 0,07 evra bruto dividende, zato so delničarji upravo NFD za upravljanje investicijskih skladov, ki upravlja omenjeni id, spraševali, kako bo zagotovila potrebna sredstva. Pri kateri banki do morebitnega posojila? Roman Ambrož, predsednik uprave družbe NFD za upravljanje investicijskih skladov, je pojasnil, da imajo okrog 90 odstotkov sredstev (od potrebnih 33,75 milijona evrov) za letošnje dvojne dividende že zagotovljenih, zanje pa so prodajali delnice, predvsem delnice Krke, pa tudi obveznice, zlasti Factor banke in Banke Celje. Obstaja pa še možnost, da bodo morali najeti posojilo, a je Ambrož zagotovil, da bodo to morebiti storili v Sloveniji, a ne pri Gorenjski banki in ne Abanki Vipi, ki sta v pomembnem lastništvu kranjske Save, ki je z dobrimi 23 odstotki vseh delnic tudi največja delničarka id NFD 1. Najverjetneje tudi ne pri NLB, ki družbam NFD že nekaj časa ni naklonjena pri podaljševanju posojil. Prvi mož NFD je moral odgovarjati tudi na očitke, zakaj sploh razmišljajo o najetju posojila za izplačilo dividend, če pa so še pred kratkim kupovali celo netržne naložbe, še zdaj pa so dejavni pri nakupu ravno delnic Save, njihovega največjega lastnika. Ambrož je dejal, da želijo začete in že dogovorjene posle, ne glede na povečano izplačilo dividend, pač dokončati. Poročali smo že, da so v NFD očitno verjeli, da bo finančno ministrstvo sprejelo spremembo zakonodaje ter bodo lahko do leta 2011 po tretjinah izplačevali 20 odstotkov dobička iz leta 2006, ki v primeru izplačila do 30. novembra letos, kar se bo zdaj tudi zgodilo, niso obdavčeni. Zato se niti ni čuditi, da so sklep o izplačilu dodatne dividende - namesto plačila davka državi bodo dividende prejeli delničarji - podprli prav vsi na petkovi skupščini prisotni delničarji. Roman Ambrož je na očitke o sklicu dodatne skupščine in s tem nastalimi dodatnimi stroški odgovoril, da so pač pričakovali, da bodo šle zakonske spremembe v drugo smer, a se to ni zgodilo, še zdaj pa so prepričani, da bi bilo boljše izplačilo nižjih dividend. Radi imajo slovenske naložbe Na vprašanja delničarjev o opcijskih poslih in terminskih pogodbah je Ambrož odvrnil, da jih v idu NFD 1 nimajo, ker recimo terminskih pogodb ne omogoča niti prospekt družbe. Zaradi povečanega izplačila dividend, pravi Roman Ambrož, se poslovanje ida NFD 1 ne bo ustavilo niti se ne bo spremenila poslovna politika sklada. Po končani skupščini pa je Ambrož še Roman Ambrož, predsednik uprave družbe NFD za upravljanje investicijskih skladov (Damijan Toplak) dodal, da imajo resda visok odstotek naložb v Sloveniji, ker pač ocenjujejo, da je trenutno potencial za rast slovenskih vrednostnih papirjev večji kot v razvitih državah, kjer so v preteklih mesecih vrednosti delnic že precej zrasle in izključno iz tega razloga tudi krepijo lastništvo v Savi, čeprav nekateri menijo, da to počnejo z namenom vzdrževanja tečajev delnice Save vsaj na nivojih okrog 200 evrov za delnico. Na naše vprašanje, zakaj se tako upirajo preoblikovanju v vzajemni sklad, kar bodo morali v skladu z zakonom storiti do leta 2011, pa je Roman Ambrož dejal, da imajo investicijske družbe v nestabilnih razmerah številne prednosti pred vzajemnimi skladi ter da bi si želeli borzne kotacije NLB in Hotelov Bernardin, da bi jim upadel delež netržnih naložb, kar je sploh pogoj za preoblikovanje v vzajemni sklad. Morebitna posebna revizija družbe id NFD 1 za nekatere njihove posle v zadnjih petih letih, kar predlagajo v Vseslovenskem združenju malih delničarjev, jih ne bi motila, a zanjo po Ambroževih besedah ni potrebe, ker v očitanih poslih (predvsem z družbami t. i. gorenjske naveze), pravi Ambrož, ni nič spornega.

Medij: Večer
Avtorji: Toplak Damijan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 02. 11. 2009
Stran: 5