Po vključitvi teh dveh mesecev bi bil položaj podjetja povsem drugačen, saj je Muro interventno reševal SOD z izdajanjem bančnih garancij in zagotavljanjem plač. V tem času poslovne aktivnosti znotraj Mure, ugašajo, zato sta brezpredmetna revidiranje poslovanja v zadnjih treh mesecih in ponoven sklic nadzornega sveta, da končno potrdi insolventnost podjetja in s tem formalno razglasi zrelost Mure za stečaj. Brezpredmetna je tudi napoved prokurista Zdenka Podlesnika o pripravi predloga prisilne poravnave. S tem pridobiva čas, toda za koga? Za delavce gotovo ne. To spoznanje je očitno prevladalo na sestankih, ki so potekali od sredine prejšnjega konca tedna pod okriljem ministrstva za gospodarstvo. Iz virov blizu tem krogom smo izvedeli, da je zdaj že znameniti program prestrukturiranja Mure, ki predvideva od 1100 do 1400 zaposlenih, na dokaj trhlih temeljih in tako naj bi ga ocenili tudi ugledni eksperti, ki so sodelovali na teh sestankih. Te je pre-Status prokurista Zdenka Podlesnika Priznani pravni strokovnjak in sodnik na evropskem sodišču dr. Marko Ilešič je v Dnevnikovem objektivu opozoril na pravno vprašljiv status prokurista v Muri. Postavil si je namreč vprašanje, kdo nastopa za Muro,' in pravi: »Že mesece poslušamo o naporih prokurista in njegovih pogajalskih poskusih. A kaj pomeni, da si prokurist? Zakon o gospodarskih družbah je glede tega jasen, v dobro družbe (»samostojno in na lastno odgovornost«) mora delati uprava, prokurist je le ena od oblik zastopnika družbe, ki po zakonu nima nobenih pristojnosti in niti odgovornosti za poslovne poteze. Za to imamo upravo. In kje je Murina uprava? Ne bom preverjal po registru, kaj je z njo, a v javnosti se kot odrešenik pojavlja prokurist. Po naključju?« Ali res po naključju? Verjetno ne in tega so se dobro zavedali pri največjem lastniku NFD-ju, ki večinsko obvladuje nadzorni svet. V tej luči si lahko postavimo vprašanje, ali je bil podpis pogodbe z družinskim podjetjem Huber, d. o. o., sploh zakonit in v korist družbe. senetilo predvsem to, da nobeden od »rešiteljev ni vložil toliko truda, da bi pripravil resen poslovni načrt sanacije«. Očitno ni prepričal tudi eden od nekdanjih ključnih menedžerjev Mure, ki je bil na sestanku. To pa ne pomeni, da se ta ne bo pojavil kot morebitni ponudnik za nadaljevanje dela Murinega programa po stečaju. Po končni analizi in potem, ko je SOD predstavil položaj v Muri, je odločitev ministra Lahovnika jasna in posredno tudi vlade, to pa je skupščina SOD-a, da predlaga in izvede določene ukrepe - stečaj. Mura bo šla v stečaj in uprava mora pospešiti postopke ugotavljanja insolventnosti. Eden od ključnih razlogov je, da Mura v oktobru ne bo imela več sredstev za plače. Ostala pa je tudi brez dela, zato v tem tednu večina delavcev odhaja na čakanje. Drugo pa je vprašanje, kako bo potekal stečaj. V javnosti krožita dva scenarija. Po prvem naj bi šle v stečaj odvisne družbe brez krovne družbe Mure, d. d. Ta scenarij bi bil nekoliko nenavaden, saj aktivne odvisne družbe, kot sta recimo Muralist in EHM, nimajo nobenega premoženja razen ustanovnega kapitala. Ta pot bi posledično pomenila zgolj rešitev problema zaposlenih, nikakor pa ne bi rešila problema prezadolženosti podjetja. Po drugem je predviden stečaj celotne družbe, ki je tudi najbolj realen, če želi SOD postaviti na noge novo družbo Mura in partnerji ter ji omogočiti normalno poslovanje in razvoj. Zaenkrat formalna pot, kako vzpostaviti novo družbo, ni dorečena, toda pred stečajem, ki naj bi ga predlagali do konca meseca, verjetno bo. Z rešitvijo statusa novega podjetja pa bo verjetno rešen status novih zaposlitev ali prezaposlitev okrog 500 do 600 delavcev, ki imajo zagotovljeno delo bodisi s kooperacijskimi pogodbami ali drugimi naročili. Po drugi strani pa so se glede na dosedanje izkušnje pri SOD-u zavedali, da morajo program Bossa spraviti iz stečajnega okvira, sicer ostanejo brez tega partnerja in s tem brez dela za prej omenjeno število delavcev. Očitno zavlačevanje reševanja problema, ki je bilo v interesu največjega lastnika in so ga naivno podpirali tudi sindikalni voditelji, je Muro oklestilo za skoraj sedemsto delovnih mest. J. V. Mura Trendline Od prvega septembra dalje je v stečaju hčerinska družba Mure Trendline v Nemčiji. Po revizijskem pregledu, ki ga je opravil Deloitte, je ustvarila družba v krnskem letu 3591354,00 evrov izgube. Po končnih revidiranih podatkih je bilo razrešeno vodstvo v tej družbi in napovedano ugotavljanje odgovornosti vodilnih za nastale razmere v podjetju. Po nam dostopnih podatkih naj bi bil preiskovalnim organom prijavljen eden od dveh pooblaščencev družbe, medtem ko proti drugemu ni bil sprožen, kljub drugačnim napovedim, noben postopek odkrivanju odgovornosti za nastale razmere. Vprašanje je tudi, ali bo do tega prišlo, saj je to sedaj v izključni pristojnosti stečajnega upravitelja v družbi Mura Trendline. Skratka revizijsko poročilo je bilo pripravljeno verodostojno na visoki profesionalni ravni, zato ni jasno, sakaj je bil potreben računovodski pregled, in če je ta že bil opravljen, zakaj ni bilo ukrepov za zaščito Murinega premoženja. Po zanesljivih virih, kijih uradno ni bilo mogoče preveriti, naj bi nekatere banke že začele aktivirati svoje hipoteke, s katerimi so obremenjene nekatere nepremičnine. Po tem scenariju naj bi Muri ostal le del premoženja, in sicer sedanji obrat za šivanje moških oblačil in še del proizvodnih prostorov. Prokurist Zdenko Podlesnik in glavni nadzornik Mure Henrik Peternelj Bo stečajni upravitelj Mure Martin Sreš? O tem, kako velik je bil interes znanega pomurskega stečajnega upravitelja Štefana Ščapa, smo že poročali. V ta namen je že lobiral ter celo osebno obiskal SOD in novoustanovljeno paradržavno družbo za prestrukturiranje podjetij. Na srečo mu ju ni uspelo prepričati. Tako naj bi bil sedaj najresnejši kandidat za vodenje stečajnega postopka Martin Sreš, ki izpolnjuje pogoje za vodenje stečaja. Formalno je imenovanje stečajnega upravitelja v pristojnosti tretje neodvisne veje oblasti - sodišča. To dejansko neodvisno imenuje stečajnega upravitelja. Po drugi strani pa lahko le upamo, da bo to upoštevalo konkretno stanje v tem okolju in se izognilo imenovanju dr. Štefana Ščapa ter postavilo za stečajnika Martina Sreša.

Medij: Vestnik Murska Sobota
Avtorji: J. V.
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 17. 09. 2009
Stran: 7