Delo, 23.06.2014
Davek bo očitno počakal na novo koalicijo Vnetljiva kombinacija dejavnikov Ti vplivajo na rast delnic na Ljubljanski borzi -Po nekaterih scenarijih bi lahko zrasle se skoraj za petino Ljubljana - Skoraj dva meseca po tem, ko je minister za finance Uroš Čufer v začetku maja v Bruslju napovedal, da naša država ne bo uvedla davka na finančne transakcije, ker se nam to preprosto ne izplača, se pri nas ni zgodilo nič; v Bruslju pa se priprave na tehnični ravni o uvedbi davka nadaljujejo. Suzana Kos Za to, da bi se Čuferjeva napoved formalizirala, bi moral državni zbor na predlog vlade sprejeti spremenjeno stališče, da davka ne bomo uvedli, vlada pa bi nato o tem obvestila svet EU (ECOFIN) in evropsko komisijo.
Kdaj bodo torej šli od besed k dejanjem, bo minister Čufer s predlogom šel na vlado še pred nastopom svojega naslednika? Za zdaj to ni predvideno, so kratki na finančnem ministrstvu; v razmerah nedelujoče koalicije očitno ne želi tvegati morebitne nepodpore spremenjenemu stališču Slovenije. Vpliv davka na borzo Kaj bo od napovedi, da davka pri nas ne bo, imela Slovenija in njenih skoraj 440.000 imetnikov vrednostnih papirjev (od tega je le okoli 20.000 velikih vlagateljev)? Se bo del denarja investitorjev iz tujine mogoče zato prelil v Slovenijo in vplival na rast tečajev? »Velikega vpliva po mojem mnenju ne bo. Po nekaterih akademskih teorijah bi sicer lahko povečanje transakcijskih stroškov odgnalo tako 'racionalne' udeležence kot 'hiperaktivne špekulante', a zaenkrat empirične raziskave uvedbe davka na delniške transakcije v Franciji kažejo, da je 0,2-odstotni davek sicer zmanjšal obseg trgovanja, hkrati pa je bil vpliv na volatilnost in likvidnost delniških trgov statistično zanemarljiv,« ocenjuje Damjan Kovačič, upravljavec skladov v KBM Infond. Rajko Stankovič iz Društva malih delničarjev Slovenije pa meni drugače: »Prepričan sem, da številni vpliv tega davka podcenjujejo. Če bo borza rasla in bodo donosi veliki, vpliva morebitne uvedbe tega davka ne bo; če bo stagnirala, pa bodo vlagatelji šli drugam.« Med štirimi najbolj rastočimi Med borzami v državah Evropske unije je ljubljanska z letošnjo več kot 20-odstotno rastjo indeksa SBI TOP prvakinja. »Uvršča se tudi med štiri najbolj rastoče na svetu. Je pa dejstvo, da so tečaji delnic nekje na tretjini tistih, ki so jih naši vrednostni papirji dosegali pred krizo. Naša borza se bo torej gotovo pobrala; a na tiste najvišje ravni se tečaji ne bodo več vrnili, še dodaja Stankovič. »Pred letom dni so bile domače delnice močno podcenjene glede na srednjeevropsko konkurenco, tako da so bile vse slabe novice že vračunane v delniških tečajih. Mednarodni vlagatelji so nas obravnavali v paketu z Grčijo, Italijo in Španijo ... Odločilna prelomnica za državne obveznice in delnice slovenskih podjetij, je bila sanacija bank in stabilizacija našega finančnega sistema, ki je sprožila začetek delniške rasti. Če k temu dodamo še hlastanje domačih in tujih vlagateljev po tveganih naložbah v najbolj ranljivih državh evroobmočja, privatizacijo podjetij in rekordno nizke obrestne mere, dobimo vnetljivo kombinacijo dejavnikov, ki poganja tečaje domačih delnic,« dodaja Kovačič. Do kod še rast Nakupi delnic na Ljubljanski borzi so zelo ciljani. Tam, kjer se obetajo dividende, se dogajajo targetirani nakupi pred skupščino. Tako je bilo v primeru Telekoma, Aerodroma ali Cinkarne Celje, še ugotavljajo v Društvu malih delničarjev. »Če primerjamo relativno rast tečajev z italijanskimi, španskimi in grškimi delnicami, bi lahko imeli tečaji slovenskih delnic še vedno vsaj nekaj prostora za rast. Če bi sledili gibanju italijanske in španske borze, bi lahko indeks SBI TOP ob nadaljevanju evforije hipotetično zrasel še za deset do 15 odstotkov, če bi se zgodil grški scenarij, pa celo več kot za 20 odstotkov,« napoveduje Kovačič. iHjHJHjHJHjHJHjHJHjHjHJV^ifl oooooooV^ Iooie fl^^B' ~ Med borzami v državah EU je ljubljanska z letošnjo več kot 20-odstotno rastjo indeksa SBI TOP prvakinja. Minuli petek sicer za našo borzo ni bii najboljši dan, SBI TOP je padel za dobra dva odstotka Foto Ljubo Vukelič PRIPRAVE NA UVEDBO TEČEJO NAPREJ Nemčija, Francija, Italija, Španija, Belgija, Avstrija, Estonija, Portugalska, Grčija in Slovaška naj bi davek na finančne transakcije uvedle do leta 2016. Razlog, da slovenski finančni minister zdaj napoveduje, da ga pri nas ne bo, je ocena ministrstva, ki sojo oblikovali na podlagi lanskega prometa z vrednostnimi papirji in izvedenimi finančnimi instrumenti (podatke so dobili od bank, zavarovalnic, družb za upravljanje in borznoposredniških hiš), da bi njegov izplen dosegel okoli tri milijone evrov; približno toliko pa naj bi znašali tudi stroški uvedbe. Po nekaterih ocenah naj bi po evropskih volitvah ideja o tem davku zamrla. Je res? Pogajanja, pri katerih sodeluje tudi Slovenija, se nadaljujejo na tehnični ravni tudi po volitvah; nadaljnji potek ter končni rezultat teh pogajanj pa je v tem trenutku praktično nemogoče napovedati, odgovarjajo na finančnem ministrstvu. Evropski delniški trgi 110 108 -—SBI TOP DAX 106 /^v/ ^ x 104 / "(O /. I { J!i_ H : H_ 13. maj 20. Junij DELO vinNli 438.258 lastnikov vrednostnih papirjev je v Sloveniji po podatkih KDD
Medij: Delo
Avtorji: Kos Suzana
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 23. 06. 2014
Stran: 2