Čeprav je Talumovo podjetje te delnice uradno prodalo Factor Leasingu, ta po naših podatkih ni njihov končni lastnik. Tako je po naših informacijah Talumovo podjetje pogodbo o prodaji teh delnic podpisalo s Savo in ne s Factor Leasingom (preko družbe HTC Dva lastnik številnih Merkurjevih trgovskih centrov). S podatkom, da je kupec deleža v NLB res Sava, naj bi Talum včeraj uradno seznanil tudi nadzorni svet Elesa, večinskega lastnika Taluma. V Savi pod vodstvom Janeza Bohoriča nam včeraj na vprašanje, ali so z družbo Vital in kasneje s Factor Leasingom sklenili kakršnokoli pogodbo za delnice NLB in kdaj so to pogodbo sklenili, zaradi enakomerne obveščenosti delničarjev niso želeli odgovoriti. Povedali so nam le, da vse pomembne podatke o morebitnih zavezujočih nakupnih ali prodajnih pogodbah razkrivajo v polletnih in letnih poročilih. Da je Sava z Vitalom res sklenila opcijsko pogodbo o nakupu delnic, nam je včeraj potrdilo več virov. To naj bi se zgodilo 22. junija, torej na isti dan, ko je Vital z Merkurjem sklenil pogodbo o nakupu delnic NLB po ceni 225 evrov za delnico. Pri tem velja opozoriti, da pogodbe v imenu Save ni podpisal njen predsednik uprave Janez Bohorič, sicer zadolžen za naložbene finance, ampak »le« člana uprave Vinko Perčič in Emil Vizovišek. Tudi zato nekateri dopuščajo možnost, da je bila pogodba dejansko podpisana kasneje in šele po tem, ko smo v Dnevniku razkrili posel, zaradi katerega so pod vprašajem glasovalne pravice države v NLB. Bohorič je namreč po dostopnih podatkih prejšnji teden odšel na dopust, v času domnevnega podpisa opcijske pogodbe pa naj bi bil v Sloveniji. Še dodaten indic, ki nakazuje, da so v Talumu delnice NLB prodali zaradi strahu pred regulatorjem, naj bi bilo tudi določilo v opcijski pogodbi, po katerem bi imeli možnost delnice NLB po 241 evrov za delnico Savi prodati šele čez leto dni. Predvidevamo, da je bila tako visoka cena določena zaradi enoletnih stroškov financiranja. Toda naši viri trdijo, da je Vital delnice NLB Factor Leasingu prodal po 227 evrov za delnico. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, kako je Talumu uspelo izpogajati odkup delnic po tako visoki ceni, zlasti v času, ko se z njimi na neorganiziranem trgu trguje po polovico nižji ceni. Talum naj bi sicer svojemu lastniku Elesu v zagovoru posla poudaril, da je z delnicami NLB ustvaril dobiček. Koliko, uradno še ni znano. In od kod sredstva Talumu, ki je lani posloval s sedmimi milijoni evrov izgube? V družbi, ki jo vodi Danilo Toplek, naj bi pojasnjevali, da so za nakup delnic porabili dolgoročni depozit pri eni od bank. Prav od tega, kdaj je Vital sklenil opcijsko pogodbo, pa bo odvisen tudi odgovor na vprašanje, ali so v Talumu kršili prevzemno zakonodajo. Čeprav je sedaj Vital svoj delež v NLB prodal družbi, ki ni povezana z državo, to še ne pomeni nujno, da je država s tem nastalo stanje sanirala in se izognila posledicam kršitve zakona o prevzemih. Določila zakona o prevzemih so namreč jasna. Če bo ATVP državi dokazala kršitev zakona o prevzemih, bo morala ta ali objaviti prevzemno ponudbo ali svoj delež znižati pod prevzemni prag oziroma v tem primeru pod 30- odstotni delež belgijske KBC, do tedaj pa ima zamrznjene glasovalne pravice. Prevzem NLB bi sicer državo stal kar milijardo evrov. Država se seveda pričakovano pripravlja na zagovor pred ATVP. Že včeraj smo poročali, da bo o tem na jutrišnji seji razpravljala vlada, ministrstvo za finance pa je tudi s pomočjo nekaterih državnih podjetij angažiralo vrsto pravnih strokovnjakov, ki bodo poskušali v postopku pred ATVP dokazovati, da prevzemna zakonodaja ni bila kršena. Država bi se lahko postopku ATVP izognila, če bi uspela dokazati, da je Vital že pred nakupom delnic s tretjo osebo, v konkretnem primeru s Savo, sklenil opcijsko pogodbo o njihovi prodaji. Toda pri tem bo imela kar nekaj težav, opozarjajo pravni strokovnjaki, ki so želeli ostati neimenovani. Vital je bil namreč v registru Centralne klirinško depotne družbe KDD kar 19 dni vpisan kot lastnik delnic NLB. Prav to pa utegne biti po mnenju pravnih strokovnjakov tudi »krovni« dokaz kršitve zakona o prevzemih v postopku ATVP. Drugo orožje, s katerim bo država poskušala dokazovati regulatorju, da ji ne more zamrzniti glasovalnih pravic, pa naj bi bil delničarski sporazum s KBC o skupnem upravljanju banke. Zdaj bo namreč pomembno dokazati, da delničarski sporazum še vedno velja in da sta KBC in država že zdavnaj skupaj presegli končni prevzemni prag (75 odstotkov). Vendar naj opozorimo, da so predstavniki tako prejšnje kot tudi sedanje vlade v javnosti že večkrat pojasnjevali, da je veljavnost sporazuma že prenehala. matjaz.polanic@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si S prevzemom NLB bi finančni holdingi prišli na zeleno vejo »Kateri koli izmed lastnikov Nove Ljubljanske banke bi lahko sedaj od države zahteval objavo prevzemne ponudbe po isti ceni, kot je delnice kupil Vital. Države k objavi prevzemne ponudbe sicer ne more prisiliti nihče, bi pa država izgubila glasovalne pravice, dokler prevzemne ponudbe ne objavi oziroma svojega deleža ne zniža pod prevzemni prag,« pojasnjuje pravni poznavalec, ki je želel ostati neimenovan. Ker je po naših informacijah Vital za delnico NLB odštel kar okoli 225 evrov, bi se na prevzemno ponudbo po tej ceni odzvali številni holdingi, ki imajo v lasti več delnic NLB in ki delnic NLB trenutno praktično ne morejo prodati. Med drugim bi prevzem NLB po tej ceni rešil tudi del finančnih težav Zvona Ena Holdinga, Poteze Naložb v stečaju, Aktive Naložb, Maksime Investa, Publikuma, družb blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne... Pot delnic NLB od zasebnikov do države in nazaj ACH ~~ I november 2009 I proda 0,5% NLB V pa december 2009 - celoten paket delnic > t preproda družbam Tomaža Ročnika Tomaž Ročnik I december 2009 | Merkurju proda večji del delnic NLB Merkur junij 2010 - Merkur se dogovori o prodaji X celotnega paketa delnic NLB družbi Vital Vital I julij 2010 - po razkritju v Dnevniku I Vitalov delež v NLB kupi Factor leasing Factor leasing Vir: 100, dokumentacija Dnevnika Tanko zahteva odgovore Ali bo vlada zaradi Vitalovega nakupa delnic NLB zahtevala zamenjavo direktorja Taluma Danila Topleka, direktorja Vitala Mirka Veselica ter nadzornega sveta Taluma? Ali bo vlada, v primeru, da se bo ugotovila politična vpletenost v posel z delnicami NLB, zahtevala politično in kazensko odgovornost vpletenih? To so le nekatera vprašanja, ki jih je včeraj na vlado poslal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko, ki ocenjuje, da je država z nakupom delnic od Merkurja na eni strani priskočila na pomoč Binetu Kordežu, na drugi strani pa resno ogrozila javne finance. Posel dogovoril že Kordež Za prodajo delnic NLB Vitalu se je dogovoril že Bine Kordež, ki je posel sklenil le dan, preden so ga nadzorniki razrešili z mesta predsednika uprave Merkurja. Ko smo včeraj pri predsedniku uprave Merkurja Bojanu Knupležu želeli preveriti, zakaj je Merkur sploh prodal svoj delež v NLB, nam je namreč odgovoril, da se je o prodaji delnic NLB odločala še prejšnja uprava. In kdo se je z Vitalom sploh pogovarjal o prodaji delnic NLB? »Domnevam, da moj predhodnik Bine Kordež,« nam je povedal Knuplež in dodal, da s Kordežem o tem poslu še ni uspel govoriti, ga pa namerava o poslu povprašati. Kupnino za delnice NLB je sicer Merkur že prejel, po naših informacijah pa je šlo pri poslu z delnicami NLB med Merkurjem in Vitalom za navaden in ne za terminski oziroma opcijski posel. Predsednik uprave Taluma Danilo Toplek (levo) bo v prihodnjih tednih moral ATVP pod vodstvom Damjana Žuglja (desno) pojasnjevati ozadje spornega nakupa delnic NLB. Zuglja pa v prihodnjem mesecu brez dvoma čaka eden najzahtevnejših postopkov, saj bo moral tokrat državi dokazovati, da je v primeru NLB kršila zakon o prevzemih.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 28. 07. 2010 
Stran: 19