Vendar nihče ni zares vedel, daje tudi lastnik dveh uspešnih podjetij v Nemčiji, TGE Gas Engineering in TGE Gas Marine, ki razvijata tehnologijo za utekočinjeni zemeljski plin. Koje gradil svoj posel, ni rinil z glavo skozi zid. Ko seje spri z enim od partnerjev, se je iz lastništva umaknil in čakal na ugoden trenutek, daje podjetje odkupil nazaj. Po treh desetletjih življenja in dela v Nemčiji gaje znova zamikala rodna Prlekija, kjer zdaj spreminja vinarsko podobo pokrajine. Medtem ko je Puklavec javnosti neznan, skorajda ni Slovenca, ki ne bi že slišal za Iva Boscarola, ki s podjetjem Pipistrel na področju ultralahkih letal že vrsto let v svetovnem merilu orje ledino. Boscarol je zagrizen inovator, ki živi za svoje delo in je zanj dobil priznanje celo ameriške vesoljske agencije Naša. Prvi je začel izdelovati j adralnik na električni pogon, zdaj pa razvija prvo letalo na vodikove celice. Podjetje Pipistrel je počasi, a vztrajno raslo, lanski dobiček, ki gaje naneslo za skoraj milijon evrov, pa je lastnika letos uvrstil na seznam najbogatejših. Skrbi za čistejše okolje je predan tudi Milan Lukič. Z ženo imata podjetje Lumar, ki izdeluje energijsko varčne hiše, pred kratkim pa so se pohvalili tudi s prvo certificirano pasivno hišo vSloveniji, ki sojo postavili za znanega telovadca Mitjo Petkovška. Milan Lukič je eden redkih podjetnikov, ki je pred časom za našo revijo odkrito spregovoril o tem, kako je nekoč pogorel kot podjetnik in kaj seje iz napak naučil. Med novimi obrazi na naši letošnji lestvici je še vrsta podjetnikov iz najrazličnejših dejavnosti. Poglejmo le nekatere. Družina Vuk na Ptuju s svojim podjetjem RM Vuk gradi in vari cevovode v zahtevnih projektih po vsem svetu in se je znašla med prvo dvajseterico. Boštjan Šifrar je svojo nišo našel vproizvodnji plastične embalaže za medicino in farmacijo, zakonca Apostolovski dobro služita z verigo obutvenih trgovin Mass, Mojca Lukančič ima s partnerjem Nigelom Buxtonom - letos sta prejela naše priznanje za managerski izziv - pisano skupino podjetij, od dobave lesenih obešalnikov v prestižne britanske trgovine z oblačili do stikal v avtomobilski industriji. Med novinci je še en igralničar, Darko Velikonja, Roman Šumak ima podjetje Mollier, ki se ukvarja z dobavo medicinske opreme in inženiringom ter s predelavo inf ektivnih odpadkov, Roman in Zorka Bernard pa se s podjetjem Flvcom ukvarjata s pregledi iz zraka in obdelavo podatkov. Nekoč obubožana papirnica Radeče Papir se je lani dvignila kot leniks iz pepela in njenega lastnika Petra Tevža postavila v zgornjo petino sto najbogatejših Slovencev. Marijan Jurenec, ki je lanskega decembra zapustil položaj nekdanjega generalnega direktorja Pro Plusa, služi s trženjem počitnic. Nekdanja managerja novopečena bogataša Med letošnjimi novinci je tudi Peter Tevž, nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije v času Ropove vlade. Njegovo premoženje smo ocenili na dobrih 30 milijonov evrov. Presenečenje je dvojno. Prvič, ker seje njegovo podjetje Radeče Papir v zadnjih treh letih komaj držalo nad vodo in ob prestrukturiranju leta 2006, koje imelo izgubo, državo prosilo za deset milijonov evrov nepovratne pomoči, saj naj bi bila od nje odvisna prihodnost družbe. In drugič, ker se je lani dobiček v primerjavi z letom 2008 kar podeseteril, kar ga je letos izstrelilo na visoko 18. mesto na naši lestvici. Pri tem dodajmo, daje družba še v začetku lanskega leta imela velike težave s tekočo likvidnostjo in so morali začasno preiti na 36-urni delavnik ter za nekoliko znižati plače zaposlenim. Kot je razvidno iz razmeroma skopega letnega poročila, gre velik skok dobička pripisatipredvsemmanjšim stroškom materiala in prilagajanjem zalog. Če je Tevž z lanskim poslovanjem lahko zadovoljen, pa je bilo manj zadovoljnih okoli 450 zaposlenih, ki so lanskega novembra opozorilno stavkali. Njihova zahteva je bila trajni dodatek k plači v višini 100 evrov bruto. Zdaj se podjetju očitno obetajo boljši časi, saj so pred kratkim dobili nov papirni stroj, namenu ga je predal sam premier Borut Pahor, s katerim bodo proizvodnjo zaščitenih in banknotnih papirjev potrojili. Naložba je vredna 17,8 milijona evrov. Med novinci, ki so se iz managerskih vod podali v podjetniške, je tudi Marijan Jurenec, do lanskega decembra generalni direktor družbe Pro Plus, ki ustvarja dva vodilna komercialna televizijska programa, Pop TV in Kanal A. Njegova uvrstitev je sicer nižja kot Tevževa, z oceno premoženja 18,6 milijona evrov je pristal na sredini lestvice. Medtem ko večina ljudi s počitnicami denar predvsem zapravlja, Jurenec z njimi tudi služi, saj sije omenjeno premoženje ustvaril predvsem s spletno stranjo mojepotovanje.si, ki trži potovanja. Vladimir Puklavec je slovenski javnosti neznan obraz, saj je premoženje tri desetletja ustvarjal v Nemčiji z razvijanjem tehnologije za utekočinjeni zemeljski plin. Zdaj je zakopal tudi v Sloveniji. Ajdovski podjetnik Ivo Boscarol že vrsto let uspešno razvija ultralahka letala, zato je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bo pridružil najbogatejšim. Med novimi obrazi še en iz pidovske industrije ... Tistim z naše lestvice iz pidovske industrije seje letos pridružil še eden, Darko Zupane. Zupane je bil ustanovitelj družbe za upravljanje A trust, ki je pred leti upravljala pida Trdnjava in Trdnjava 1, leta 1998 pa izgubil licenco za upravljanje. Kot so tedaj pojasnili v ATVP, zaradi hujše kršitve zakona pri naložbah pidov, pri prepovedanih poslih in pri oviranju nadzora agencije. Zupane je bil v obeh pidih prek svojih podjetij posredno tudi največji lastnik, eden od malih delničarjev Harald Kamer pa mu je tedaj očital pretakanje premoženja pidov v zasebno last, zato je proti njemu tudi vložil kazensko ovadbo. Nekoč vodilni v podjetju Gorenje Fining je postopoma osvajal Trdnjavi, sklepno dejanje pa seje zgodilo pred kratkim, koje Zupane pod eno streho združil Trdnjavo 1 Holding, Trdnjavo Holding in podjetje Poslovni Sistem Zupane v svoj poslovni holding PSZ. Holding se zdaj ukvarja s trgovino z vozili, hotelirstvom, kmetijskoživilsko proizvodnjo in nepremičninami. ... in še en embejevec Managerjem lastnikom od letos družbo dela še dolgoletni direktor Zlatarne Celje Bojan Albreht. Tako kot drugi managerji, ki so kupovali podjetja, ki so jih vodili, tudi Albrehtovi za prevzem zlatarne niso plačali iz svojega žepa, temveč so svoje podjetje Albreht, d. o. o., skupaj z dolgovi, ki so bili posledica financiranja prevzema, pripojili k Zlatarni Celje in tako postali njeni lastniki. Družini Jankovič in KaroLy ter Gnamuš Na letošnji lestvici najbogatejših Slovencev so trije tisti, ki so na njej nekoč že gostovali, a jih je nato z lestvice odneslo. Družina ljubljanskega župana Zorana Jankoviča seje do lanskega leta redno uvrščala na našo lestvico, lani pa je zaradi krize in posledično velikega padca vrednosti delnic Mercatorja, ki so bile pomemben del njihovega premoženja, za malenkost zgrešila naš seznam. Letos so z oceno premoženja okoli 17 milijonov evrov na sredini naše lestvice, njihovo premoženje pa se je povečalo zavoljo prevrednotenja zemljišč. V enem od njihovih podjetij, Electa Naložbe, je vrednost kapitala tako z manj kot sto tisoč evrov poskočila na skoraj 19 milijonov evrov. Koliko so k takšnemu skoku prispevale pričakovane spremembe prostorskih načrtov, še ni znano, zato bo na pravo oceno vrednosti, koliko je družina ljubljanskega župana morebiti zaslužila na tak način, treba počakati na prihodnje leto. Karolyjevim, ki se ukvarjajo z uvozom, distribucijo in prodajo avtodelov, je lani poslovni skok uspel s prevzemom družb Castrol Slovenija, Castrol Croatia in Castrol Beograd ter zastopstvom za motorna olja te blagovne znamke. To je lani njihove prihodke in dobiček tako podžgalo, da so se letos uvrstili kar 43 mest više kot leta 2008, ko so zasedli 81. mesto. Miroslavu Gnamušu, prvemu možu in lastniku družbe Litostroj Jeklo, smo zaradi nekoliko slabšega lanskega poslovanja letos sicer naračunali malenkost manj premoženja kot lani, vendar je zaradi nižjega vstopnega praga za uvrstitev na letošnjo lestvico z 11,5 milijona evrov ocenjenega premoženja ujel rep seznama. Družino Zorana Jankoviča je na seznam znova uvrstilo prevrednotenje zemljišč. Miroslav Gnamuš je zaradi nižjega vstopnega praga spet med najbogatejšimi. Darko Zupane je z nekdanjima pidoma Trdnjava postavil holding PSZ. Nekateri mali delničarji so mu v času, ko je Trdnjavi upravljal, očitali pretakanje pidovskega premoženja v zasebno last. Bojan Albreht, prvi mož Zlatarne Celje, se je uvrstil ob bok tistim, ki so obogateli z managerskim prevzemom.

Medij: Manager
Avtorji: Humar Bojan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 03. 11. 2010 
Stran: 28