Tisti, ki jo vidijo kot pridobitno, kot kapitalsko podjetje, pa danes pac ne izbirajo sredstev ne metod za napad na obstoječe vodstvo,« zaostritev komentira Starman. »Brez množice območnih društev AMZS ne bi bilo. AMZS ni sam sebi namen, kaj šele, da bi bil namenjen interesom vodilnih posameznikov. Tega z zdaj snj im predsednikom zveze ni mogoče doseči. Zato predlagam zamenjavo Danijela Starmana,« je povedal Jože Režonja. Podpira ga tudi Slavko Rus, generalni sekretar AMZS, ki verjame, daje nujno interese društev postaviti pred interese posameznikov. Zvezo AMZS so ustanovila območna društva. Predsednik obvladuje zvezo, opozarjajo krogi, ki se želijo znebiti zdajšnjega prvega moža. AMZS, d. d., je družba, ki jo je zveza ustanovila za opravljanje dejavnosti pomoči na cesti, servisov in podobnega. Lastnica je večinoma zveza, nekaj je malih delničarjev. Prek AMZS, d. d., tečeta denar in posel. Kdor obvlada organe zveze, obvlada tudi delniško družbo. Direktor AMZS, d. d., je Matjaž Logar. Prihodkov AMZS, d. d., je okoli 15 milijonov evrov na leto. • 1 Danijel Starman želi sprivatizirati AMZS, d. d., in zvezo, uvesti enotirni sitem in prevzeti nadzor. Nacr-•tuje odkup deležev malih delničarjev, s čimer bi očistil lastništvo. V vseh ključnih organih je nastavil svoje ljudi. Obvladuje tudi direktorja AMZS Matjaža Logarja. Odgovor: Organi AMZS so se že večkrat zavzeli, da zveza postane edini delničar d. d. Generalni sekretar AMZS je naročil in plačal pravno mnenje pri odvetniški pisarni Damjana Mihevca, ki predvideva prihodnjo organizacijsko obliko v družbi z omejeno odgovornostjo, kar je enotirni sistem. Starman v d. d. ni imenoval nobenega zaposlenega in ne obvladuje nobenega zaposlenega. Vsi postopki potekajo v skladu z akti in zakoni. Danijel Satrman, predsednik AMZS OČITKI IN ODGOVORI 3 Ne raziščejo se sumi nepravilnosti pri poslovanju družb Izava, zavarovalno zastopanje, in Inter-•service, prodaja delov in vozil, gre za družbi, ki sta vnukinja inhčerAMZS, d. d. Direktor obeh je Borut Mišica. Interservice je Mišica prodal AMZS. Po navedbah Starmanovih nasprotnikov cene doslej nihče ni želel razkriti, je pa Mišica kljub prodaji ostal direktor s plačo 160 tisoč evrov bruto na leto. Očitki med drugim letijo na nenamensko porabo denarja, denimo na plačevanje storitev podjetju žene Boruta Mišice, ki se ukvarja z marketinško dejavnostjo Media umetnost. Dajanje posla povezanim osebam samo po sebi ni sporno, lahko je celo v korist družbe, če povezane osebe ponudijo več za nižjo ceno, kot bi jo bilo mogoče dobiti na trgu, in če se storitev zares potrebuje. Sogovorniki pa opozarjajo, da so dosegli manj ugodne pogoje. Dodajajo, da se Starman ne zavzame za revizijo, ki bi pregledala poslovanje. Odgovor: Interservice posluje pozitivno in svojim lastnikom izplačuje dobičke. To je tudi edini razlog, da je Borut Mišica še direktor omenjenih družb. Poslovno sodelovanje z družbo Media umetnost nam je znano, organizirano je v skladu s predpisi, ki urejajo sodelovanje z družbami povezanih oseb. Vzpostavljen je tudi strožji nadzor poročanja in transparentnosti teh poslov, izvedli smo vse ukrepe, ki preprečujejo možnost zlorab. Temu pritrjujeta tudi dve posebni reviziji, ena leta 2009 in druga 2011, cene so bile ugodnejše od povprečnih cen. Bruto prejemek Boruta Mišice je 110 tisoč evrov lani. Plus nagrada za poslovodenje 37 tisoč evrov. 4 Danijel Starman je po mnenju dela članstva brez pooblastila • podpisal pogodbo o svetovanju z nekdanjim generalnim sekretarjem zveze Matjažem Gabrškom. Gabršekje s funkcije odstopil konec novembra 2009, prvega pol leta 2010 oziroma do upokojitve paje imel podpisano pogodbo, dobil naj bi sto tisoč evrov. Del upravnega odbora meni, da si je Starman tako kupoval zavezništvo. Odgovor: Predsednik AMZS je po statutu edini zakoniti zastopnik, zato je moral skleniti pogodbo po zakonu o delovnih razmerjih, saj je bil dotedanji sekretar zaposlen na zvezi za nedoločen čas. Iz tega naslova so mu pripadale tudi vse pravice po zakonu o delovnih razmerjih. Prav tako ne drži trditev, da si je Starman s tem kupoval zavezništvo, saj so ga društva, tudi AMD Tolmin, obakrat soglasno izvolila. Jože Režonja, predsednik AMD Tolmin 2 AMZS, d. d., posle speljuje na konkurenčno podjetje Avto Krka, • pri tem omenjajo primer Integrala Lendava. Ta je šel v stečaj, stečajni gaje oddajal v najem, to informacijo je Starmanu prenesel eden od članov upravnega odbora, vendar AMZS tega ni najel, je pa to najel Avto Krka. Nekateri člani sumijo, da se je AMZS v korist Avta Krka odpovedal poslu. Navajajo tudi, daje Starman na AMZS, d. d., pripeljal Vilija Lovca, ki je sin ene od odgovornih oseb Avta Krka Ljubljana. Opozarjajo na konflikt interesov. Odgovor: Pri Lendavi smo stečajnemu upravitelju izkazali interes za odkup. Postopek poteka, podrobnosti ne razkrivamo. Gospod Lovec je bil v AMZS, d. d., zaposlen leta 2009, preden seje njegov oče zaposlil v Avtu Krka. Razmerja so nam znana in menimo, da ne pomenijo večjega tveganja za poslovanje. 5 Ne zadnji očitek pa se nanaša na domnevno prikrivanje razlogov za naraščanje cene investicije pri centru varne vožnje Vransko, in sicer z začetnih treh na 12 milijonov evrov. Tudi vtem primeru Starman ne želi imenovati revizorja, ki bi zadevo pregledal, opozarjajo člani. Odgovor: Projekt nikoli ni bil vreden tri milijone, temveč so vsi potrebni organi družbe potrdili vrednost investicije že leta 2006, in sicer 10,5 milijona evrov. Ves čas so projekt spremljali nadzorni organi, zaradi sumov o nepravilnostih je bil trikrat revidiran. Sprožena so bila tudi pravna sredstva proti nekdanjemu direktorju. Ker postopki pred sodiščem še trajajo, jih ne moremo razkrivati.

Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 05. 12. 2012 
Stran: 9