KBC mora evropsko komisijo vprašati za soglasje zato, ker se je zaradi prejema državne pomoči zavezala, da se bo umaknila iz nekaterih naložb, tudi NLB. O tem, ali se res zanimajo za soglasje, smo jih vprašali dvakrat, a niso odgovorili. So pa dejali, da z vsemi pristojnimi v Sloveniji nadaljujejo »konstruktivni dialog v duhu vzajemnega sodelovanja«. Ponovimo, kje je nastala zmeda: Talumova hčerinska družba Vital je pred dnevi od Merkurja za pet milijonov evrov kupila 0,2 odstotka NLB. S tem je država, ki je večinska lastnica Taluma in tako posredno tudi Vitala, prekršila zakon o prevzemih. Če bi država (ne)posredno kupila le eno delnico, bi morala objaviti prevzem banke, saj te ni nikoli uradno prevzela. Stal bi jo okoli 1,1 milijarde evrov ali približno 250 evrov na delnico. Teorija št. 1: KBC bo državo izrinila iz NLB Če država na skupščini NLB, predvidena je za september, ni pa še sklicana, ne bo smela glasovati, bo KBC, ki ima dobrih 30 odstotkov NLB, sama odločila, kdo bo (lahko) dokapitaliziral NLB. Scenarij, ki ga finančnemu ministru Križaniču povedo bližnji viri: KBC od komisij e izprosi sodelovanje pri dokapitalizaciji NLB, v njej po nizki ceni - denimo knjigovodski vrednosti, Tki znaša okoli 140 evrov - tudi sodeluje. Hkrati se zaveze, da zdaj večinski delež NLB (veliko laže) proda, denimo v treh letih, in tako dobro zasluži. V ta scenarij bi bila vključena tudi EBRD in IFC, ki sta zaradi Križaničevega nasprotovanja nad tem že obupala. Nadaljujejo: evropska komisija bi KBC lahko pogledala skozi prste, ker naj bi se v kratkem pojavila javna ponudba (IPO) delnic češke banke ČSOB, po kateri KBC ne bo več večinski lastnik. S tem naj bi KBC pokazala, da stabilizira stanje v finančni krizi. Teorija št. 2: za vsem sta Gaspari in Simoneti Isti viri poudarjajo, da je Talumov nakup NLB maslo razvojnega ministra Gasparija in prvega nadzornika NLB Marka Simonetija, ki se zavzemata za to, da država zmanjša lastništvo v NLB na 25 plus eno delnico, k temu sta nagovorila tudi premiera Pahorja. Gaspari pravi: »To je neumnost. Zakaj tega nebi naredil prek Kada ali KBC, ampak prek družbe, ki jo vodi Križaničev strankarski kolega Toplek. To premoženje za zdaj upravlja ministrstvo za finance. Ne razumem tudi, zakaj mora biti neki državni rudnik lastnik NLB. Ko bo premoženje centralizirano, bo tudiupravljanjebolj pregledno.« In nadaljuje: »Se do danes pristojno ministrstvo (Križaničevo, op. a.) ni pripravilo ne analize ne predloga o dokapitalizaciji NLB, zato se vlada niti ne more odločiti. Niti ne vemo, o čem se že dve leti pogaja s KBC. Gostilniških pogovorov se ne grem.« Teorija št. 3: Toplekovi le nerodni Še najmanj zarotniškaje razlaga, da seje Talumu ponesrečilo: z Merkurjem je imel sklenjeno repo pogodbo, ta seje iztekla, Merkur nujno potrebuje denar, zato je na Topleka pritisnil, naj delnice odkupi. Danilo Toplek, šef Taluma, član SD, ki pa je s Križaničem kot prvi nadzornik NKBM pred meseci že prišel navzkriž pri ponovitvi mandata Matjaža Kovačiča na čelu druge največje banke, se na telefon ni oglašal, v njegovem tajništvu so povedali, da ga v službi ni. Do petka, tako pravijo v tajništvu, tudi ni dosegljiv direktor Vitala Mirko Veselic. Uradne informacije pičle Na ATVP pravijo, da bodo o domnevnem preseganju prevzemnega praga države in par adriave v TS5L.B odločili v enem mesecu dni. Ministrstvo za finance pa zadevo proučuje in bo predvidoma jutri s tem seznanilo vlado. • ► KBC je država dvakrat obljubila, da bo lahko prišla do strateških 51 odstotkov NLB. Obakrat so Belgijci odšli z dolgim nosom. Poskuša KBC res izkoristiti zmedo po tem, ko naj bi (para)država z dodatnimi nakupi NLB presegla prevzemni prag? V KBC tega ne zanikajo.

Medij: Finance
Avtorji: Sovdat Petra
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 28. 07. 2010 
Stran: 6