S temi zasegi delnic so banke sprožile začetek konca tajkuna Boška Šrota, čeprav so ga dotlej podpirale. A Šrot iz te zgodbe ni odšel praznih žepov, praznih rok pa je ostalo več kot 30.000 malih delničarjev, ki so v Infond Holding pa tudi v Center naložbe vložili svoje prihranke in certifikate in to veliko prej, preden se je Šrot sploh pojavil.
MARKO MILENKOVIČ: Na koncu Šrotovega rušilnega pohoda po slovenskem gospodarstvu, so banke Infond Holdingu enostavno zasegle premoženje, tudi srebrnino, kot sta Pivovarna Laško in Mercator. Šrotov odvetnik Rok Čeferin, je že takrat tožil bankirje, češ da niso ravnali prav.
ROK ČEFERIN (odvetnik Boška Šrota): Lahko jih proda, se iz izkupička poplača, presežek mora pa vrnt dolžniku. Tko prav zakon.
MILENKOVIČ: Bankirji so sicer poizkusili skupaj prodati tretjino najboljšega soseda, a neuspešno. V prejšnji četrtek podpisanemu sporazumu, pa šef Mercatorja Žiga Debeljak, bankirjem Jašoviču iz NLB-ja, Kovačiču iz NKBM-ja in Žajdeli z Abanke, ponuja precejšen dvig dividend, v zameno, da do jeseni 2012 ne prodajo najboljšega soseda. V danes objavljenem otvoritvenem poročilu stečajni upravitelj Infond Holdinga zaman vztraja, da naj mu bankirji zato vrnejo slabo polovico Pivovarne Laško in skoraj četrtino Mercatorja, ki ju bo, če mu uspe v prisilnem stečajnem postopku, tudi zares prodati. Varuh kapitalskega trga Damjan Žugelj, se o tem še ni izrekel, a poznavalci menijo, da bi tokrat lahko odločil Zamanu v prid, čeprav bo zadnjo besedo imelo šele sodišče. A če Zamanu uspe, bo za financiranje tajkunov in s tem povzročeno škodo, moral odgovarjati tudi nekdo iz bank.
SLAK: Marko, pa se troje lahko zgodi, da se na koncu Šrot zmagoslavno vrne in znova zavlada velikemu delu slovenskega gospodarstva?
MILENKOVIČ: Pravzaprav ne. V stečaju tudi lastniki Infond Holdinga, Center Naložbe, Šrot pa lastniško nastopa šele precej višje v tej verigi. Če bi stečajnemu upravitelju Zamanu uspel ta scenarij, bi od bank dobil vrnjene lastniške deleže, bi jih moral v stečajnem postopku na hitro in transparentno prodati, izkupiček od teh prodaj pa bi se spet vrnil k bankam in drugim upnikom Šrotovega imperija. S tem pa bi se le razkrila vloga bank v tajkunskih zgodbah. Banke so namreč tajkune izdatno financirale, izdatno in radodarno, ko pa se računica ni izšla, so s tem poskušale še zaslužiti, 10.000. malih delničarjev pa so ostali praznih rok.
SLAK: Marko hvala.

Medij: Kanal A
Avtorji: Milenkovič Marko
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Svet
Datum: 28. 04. 2010
Termin: 18:25
Trajanje: 3