Zgodba o Merkurju je šolski primer spleta uničujočih zasebnih interesov, slabega dela nadzornikov in bank. Prevzemi, poskus privatizacije, bančni krediti (po poročanju medijev Gorenjske banke, Probanke in še vsaj petih bank) ter finančne poteze Save (njen šef je Janez Bohorič, pomemben član Foruma 21) so pripeljali do stanja, da je Merkur v zaostrenih gospodarskih razmerah moral razglasiti plačilno nesposobnost. Pogajanja o novih kreditih s konzorcijem bank še potekajo, a škoda je že storjena lastnikom, malim delničarjem, malim in srednjim podjetnikom, ugledu znamke ... V primeru prisilne poravnave, o kateri se govori, bodo prav mali delničarji, zaposleni ter na Merkur vezani mali in srednji podjetniki kot upniki potegnili najkrajšo. V primeru najslabšega scenarija v Merkurju bo izgubljenih več kot 4.000 delovnih mest, celotna neposredna in posredna škoda za Gorenjsko pa bo milijardna. Postavlja se torej vprašanje odgovornosti. V prvi vrsti odgovornosti nadzornikov Merkurja, ki bi morali ustaviti slabe poslovne poteze v minulem obdobju, pa tudi lastnikov, uprave in ne nazadnje bank, ki so sporne poteze financirale. A o tem ni niti sledu. Nasprotno. Jaka Piskernik, prvi nadzornik Merkurja v najbolj spornem obdobju, v mestni občini Kranj celo kandidira na listi bančnice Hermine Krt skupaj z Janezom Bohoričem iz Save in še nekaterimi, ki so povezani z Merkurjem. Mestna občina Kranj je bila do sedaj sorazmerno malo zadolžena, z najemom velikih kreditov, ki jih bodo plačali davkoplačevalci, pa predstavlja odličen vir za sanacijo bančno-finančnih navez. Prvi, ki lahko uveljavijo odgovornost za slabe poslovne poteze v Merkurju, so torej kar volivci, tako da spornim kandidatom iz vse bolj žalostne zgodbe o Merkurju obrnejo hrbet. V. K.

Medij: Demokracija
Avtorji: V. K.
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Zgodbe
Datum: 30. 09. 2010 
Stran: 7