Če bi se sum potrdil, bi na prihodnji skupščini NLB država lahko ostala brez glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih gre za paket 0,2 odstotka delnic NLB, s čimer je država še povečala delež v naši največji banki. »Konkretnega nadzornega postopka ATVP ne more komentirati, v splošnem pa lahko odgovori, da obveznost objave prevzemne ponudbe po zakonu o prevzemih ne preneha, dokler ni dosežen končni prevzemni prag,« so včeraj na agenciji odgovorili na vprašanje, kakšna kršitev bi lahko nastala v primeru kupčije z delnicami NLB. Na vprašanji, kdaj bodo odločili o sumu morebitne kršitve prevzemne zakonodaje in ali lahko odločitev pričakujemo do septembrske skupščine NLB (ta še ni sklicana, je pa napovedana, na njej bodo po doslej znanih napovedih odločali tudi o 400-milijonski dokapitalizaciji), konkretnega odgovora niso posredovali. Poznavalci blizu NLB resno dvomijo, da bi se glavni nadzornik finančnega trga lahko odločil za tako oster ukrep, kot je odvzem glasovalnih pravic države v NLB. Bolj jih, denimo, zanima, zakaj je bila kupčija s paketom NLB sploh sklenjena. To zanima tudi poslansko skupino SDS, ki je v torek na vlado poslala več pisnih vprašanj o tem. Poslanska skupina se poleg tega, ali je država z Vitalovim nakupom paketa NLB kršila prevzemno zakonodajo, sprašuje, ali bo vlada zato zahtevala zamenjavo direktorja predsednika Talumove uprave Danila Topleka in ali bo zahtevala politično in kazensko odgovornost vpletenih. Poslance opozicije zanima tudi, na podlagi kakšnih strokovnih kriterijev je bil opravljen nakup paketa NLB in kakšna je bila finančna konstrukcija posla. SDS opozarja, da je država z nakupom delnic NLB priskočila na pomoč nekdanjemu predsedniku uprave kranjskega Merkurja Binetu Kordežu, kar pa ta ostro zanika. »Prodaja paketa delnic ni v ničemer povezana z reševanjem Merkurja,« se je včeraj odzval Kordež. »Delnice Nove Ljubljanske banke so bile zastavljene za posojilo, ki je zapadlo v poplačilo, in za to smo delnice prodali in poplačali posojilo.« Brez pojasnila iz Taluma Pri tem velja opozoriti, da je paket delnic NLB medtem še enkrat zamenjal lastnika, saj gaje Talumovo hčerinsko podjetje Vital pred dnevi prodalo podjetju Factor Leasing. Kot je za STA potrdil njegov direktor Boris Miklavčič, so delnice kupili zase, in sicer kot naložbo. Vital je sicer registriran za gostinstvo in trgovino, a je njegov glavni del gostinstvo, ki se je razvilo iz nekdanje tovarniške restavracije. Pooblaščenec v krovnem podjetju Talum je za družbo Vital Zlatko Čuš, ki pa nam včeraj o nakupu delnic NLB »ni mogel reči čisto nič«, ker o tem ve le to, kar je prebral v medijih. Zaman smo iskali tudi direktorja Taluma Danila Topleka in tako ostali brez slehernega pojasnila, za kaj je pri tem poslu med Merkurjem in Vitalom v resnici sploh šlo. Če bi ATVP ugotovila, da je država z nakupi delnic NLB kršila prevzemno zakonodajo, bi lahko državi naložila prevzem NLB ali ji zamrznila glasovalne pravice v naši največji banki. Republika Slovenija ima v NLB dobrih 33 odstotkov kapitala, sledi belgijska skupina KBC z dobrimi 30 odstotki, 5,8-odstotni lastnik je Poteza, Kad in Sod skupaj obvladujeta dobro desetino kapitala NLB in Zavarovalnica Triglav 3,15 odstotka NLB. Vanja Tekavec, F. M. Primer s Petrolovimi delnicami NLB, ki je v 43-odstotni lasti države, je lani Istrabenzu zasegla dobrih šest odstotkov delnic Petrola, ki je sicer v 28,6-odstotni lasti državne Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod). Zato nas je takrat zanimalo, ali NLB, Kad in Sod veljajo za povezane osebe in bi morale zaradi povečanja deleža v Petrolu objaviti prevzemno ponudbo za Petrol. ATVP je takrat Delu odgovorila: »Po podatkih iz delniške knjige na današnji dan Republika Slovenija v NLB nima prevladujočega deleža (torej več kot 50 odstotkov glasovalnih pravic) po zakonu o prevzemih.« Dodali so, da (glede na določbo 128. člena zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje) za družbo za upravljanje in investicijski sklad, ki izpolnjujeta pogoje neodvisnosti po tem zakonu, neizpodbitna domneva usklajenega delovanja ne velja. MA. G.

Medij: Delo
Avtorji: Tekavec Vanja,Ma. G.,F. M
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih 
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 29. 07. 2010 
Stran: 3