Dokončno mnenje o slovenskih ukrepih bodo poslali sredi prihodnjega meseca, okoli 15. novembra, so sporočili iz kabineta Istvana P. Szekelyja, za Slovenijo najpomembnejšega človeka v evropski komisiji. Neuradno je slišati, da niso zadovoljni niti s privatizacijo niti z upravljanjem državnega premoženja. Po načrtu gre le Telekom Edina družba, pri kateri se kaj dogaja s privatizacijo, je Telekom Slovenije, kije tudi najlažje prodajljiv. Ta teden bi lahko bilo znano, ali je Sod našel svetovalca za prodajo lastniškega deleža. Če se kaj ne zaplete, bo ta mesec podpisana tudi prodajna pogodba za Helios z avstrijskim Ringom. Aerodrom Ljubljana ■ Projekt gradnje novega letališkega terminala je bil na zadnji skupščini zavrnjen, čeprav so se zanj zavzemali na ministrstvu za Infrastrukturo In prostor. V nekaj dneh naj bi bil oblikovan prodajni konzorcij, v katerem bi bilo 75 odstotkov delničarjev. Med morebitnimi Interesenti za nakup Aerodroma je Italijanska Gruppo Save, ki upravlja beneško letališče, omenjata se dunajsko In frankf urtsko letališče, pa tudi Chlna Southern Alrllnes. Za zdaj je še neznanka, ali je naprodaj tudi zemljišče, na katerem je letališka steza. Aerodrom je lastnik letališke steze, država pa je lastnica zemljišča, na katerem je steza. Druga ovira pri prodaji je Iztok Podbregar, ki so ga v upravo Imenovali zato, da z domnevno varnostnih vidikov določi, kaj vse se sme prodati. Na letališču sta namreč tudi vojska In policija. Analitik Alte Matej Justin ocenjuje, da bi lahko za stoodstotni delež Aerodroma dobili vsaj 80 milijonov evrov. Elan ■ Zdaj poteka nov krog prodaje Elana, tokrat ločeno prodajajo smučarski In navtlčnl del, država, posredna lastnica družbe, pa je dobila nekaj nezavezujočlh ponudb. Posli škripajo, Elan je maja dobili likvidnostno posojilo, v stečaj je šla podružnica v Avstriji. Za družbo se je zanimal zasebni naložbeni sklad (prlvate equlty) Argus, vendar je prodaja padla v vodo. Elan mora vrniti deset milijonov evrov nedovoljene državne pomoči. Mercator ■ Kot pri vsakem poskusu prodaje večine trgovca se tudi v devetem zapleta. S prodajo Mercatorja bi NLB ter preostale banke, obubožana skupina Laško In preostali delničarji dobili skupaj dobrih 450 milijonov evrov. Če politika lani ne bi preprečila prodaje, bi na trg prišlo skoraj še enkrat toliko denarja. V minulih dneh so se sicer razširile Informacije, da naj bi bil Agrokor za delnico Mercatorja pripravljen odšteti le še 8 1 evrov, a so na hrvaški strani zatrdili: Plačali bomo dogovorjeno ceno, torej 120evrov za delnico. Dars ■ Na Hrvaškem, kjer bodo te dni objavili mednarodni razpis, načrtujejo, da bo projekt Iskanja konceslonarja za avtoceste trajal od 1 8 do 24 mesecev, Imajo pa že več kot 4 0 Interesentov. Za Dars je v Igri več scenarijev, med drugim tudi možnost, da država proda družbo z avtocestami vred, po poplačilu dolgov bi ostalo od 700 do 900 milijonov evrov. Vsako leto bi dobili še med 3 0 In 4 0 milijoni evrov Iz koncesij, odvisno od dolžine koncesijskega obdobja. Dars je od leta 2010 lastnik avtocest In nekaterih parcel, čepravzemljlškoknjlžno še nI vseurejeno, država pa je lastnica avtocestnega telesa. Odločilna bo vsebina koncesijske pogodbe, v kateri bi določili obseg vlaganj, standarde vzdrževanja, država pa navadno jamči za obseg prometa. V Igri je tudi scenarij, da se Dars razdeli na vzdrževanje cest In finančni del, vzdrževanju bi priključili Direkcijo RS za ceste. Družba za razvoj Infrastrukture (DRI) naj bi šla v prodajo. Petrol ■ »Država, ki ima prek Kada in Soda v naftnem trgovcu le 28-odstotni delež, bi si naredila uslugo, če bi se dogovorila za skupno prodajo s konzorcijem manjših lastnikov,« neuradno pravijo lastniki delnic. Ti že dolgo načrtujejo prodajo 18 odstotkov Petrola, a strateški kupci - pri katerih bi se kupnina maksimirala - so navadno zainteresirani za nakup vec kot 51-odstotnega deleža. A Petrol je politično zaščiten kot kočevski medvedi: tudi če bi zasebni lastniki prodajali več kot 25 odstotkov družbe, bi soglasje za prodajo (komurkoli) morala dati vlada. Poznavalci opozarjaj o še, da bi morala vlada prej sprostiti zdaj državno določeno trgovsko maržo na derivatih. Luka Koper ■ Danes bo skupščina delničarjev Luke Koper, na kateri naj bi država zbrala 75 odstotkov glasov in zamenjala nadzornike. Prodaje Luke Koper sicer do zdaj ni podpirala nobena politična opcija. V klasifikaciji strateških naložb je pristanišče uvrščeno med pomembne naložbe, kar pomeni, da naj bi država ohranila 25 odstotkov plus delnico. Zadnje čase je spet obujena zamisel, da bi podelili koncesijo za tretji pomol investitorju, ki bi ga bil pripravljen zgraditi. Pisali smo že, da se za koncesijo za kontejner ski terminal zanima več upravljavcev terminalov, tudi največji upravljavec APM Terminals v lasti danskega Maerska. Še vedno je vprašanje, kako poseči v zdajšnjo koncesij sko pogodbo Luke Koper in ali tretji pomol potrebujemo, če ne bomo gradili drugega tira Divača- Koper. O skupščini Luke Koper sicer pišemo na sosednji strani. AdriaAirways ■ Adrii Airways zdaj grozi globa zaradi 85 milijonov evrov domnevno nedovoljene državne pomoči, s čimer se ukvarja evropska komisija. Letalski prevoznik se neuspešno prodaja že več kot leto dni. V Adrii po naših informacijah prodaje ne želij o, bo pa na začetku zimske sezone verjetno potrebovala likvidnostno posojilo. Država naj bi ji dodatno pomagala s tem, da bi Kontrola zračnega prometa, ki je v državni lasti, kupila simulator letenja. Zavarovalnica Triglav ■ Zavarovalnica Triglav posluje dobro In bi bila zato po mnenju poznavalcev za prodajozanlmlva. Vprašanje pa je, ali se jI bo vlada odpovedala. Verjetneje je, da jI bo dopustila širitev. Triglav se zanima za prevzem hrvaške zavarovalnice Croatla Oslguranje, za katero tekmuje s poljsko PZU In hrvaško Adrls Grupo. Triglav je po neuradnih Informacijah tudi oddal ponudbo za Croatlo. Telekom ■ Telekom Slovenije je najlažje prodajljlva družba, katere prodajo je vlada uvrstila na seznam 15 družb, ki jih bo najprej prlvatlzlrala. Za Telekom bi lahko država Iztr žila okoli 700 milijonov evrov. Kot najverjetnejši kupec se omenja Deutsche Telekom, ki je v regljlže lastnik hrvaškega telekoma. Ta teden bi lahko Slovenska odškodninska družba (Sod) odločila o svetovalcu za prodajo deleža. Za zdaj gre vse po načrtu, družba bi lahko bila prodana do konca leta 20 14. Morebiten zaplet se lahko zgodi, če Iz Telekoma Izločijo telekomunikacijsko Infrastrukturo, kot ježe predlagal minister za Izobraževanje znanost In šport Jernej Pikalo. V tem primeru, pravijo poznavalci, bi Telekom postal za kupce nezanimiv oziroma bi bil prodajljlv le za precej nižjo ceno. Slovenske železnice ■ DušanMes, direktor Slovenskih železnic (SŽ), naj bi se po naših Informacijah pri predsednici vlade zavzemal, da bi država poskrbelaza dolgove SŽ. V prihodnjem letu namreč v odplačilo zapade 74 milijonov evrov posojila za nakup 20 Slemensovlh večslstemsklh lokomotiv, ki ga je SŽ najel leta 2004. Zapade tudi približno 80 milijonov posojilzanakup 30 Slemensovlh primestnih vlakov; vozila bi sicer SŽ moral kupovati sam. Če bi ga država razbremenila teh In še nekaterih dolgov, bi SŽ Tovorni promet postal bolj zanimiv za morebitne kupce, čeprav dolgovi niso njihova edina težava. SŽ Tovorni promet je med železniškimi podjetji edina družba, ki pridobiva posle na trgu, posluje paz Izgubo. Predlanskim so Imeli 16 milijonov evrov Izgube, lani je ta še vedno vztrajala pri 3,8 milijona evrov. Povrhu SŽ Tovorni promet za morebitne kupce v zdajšnji organizaciji nI privlačen, odvisen je namreč od SŽ Vleke In tehnike, kjer so zaposleni strojevodje, lastništvo lokomotiv pa je na holdlngu. Helios ■ Pogodba o prodaji 75 odstotkov družbe že kroži med prodajalci, podpisana naj bi bila do sredine meseca. S prodajo celotne družbe - kupec, avstrijski Ring, bo moral objaviti še prevzemno ponudbo bo natrgprišlo 141,6 milijona evrov svežega denarja. Največ, tretjino vsega, bo šlo NLB (ta jebila zastavna upnica propadlega Zvona Ena), Sodu (10 odstotkov), Modri zavarovalnici (8,3 odstotka) in NKBM (5,75 odstotka). Svež denar, ki ga krvavo potrebujeta, pa bosta med drugimi dobila še NFD1 in Sava. Po podpisih vseh prodajalcev sledijo še postopki pred varuhom konkurence in ATVP, nato pa bo avstrijski Ring moral objaviti še prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic (četrtino vsega kapitala).

Medij: Finance
Avtorji: Unknown
Teme: skupščina Luka Koper
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 07. 10. 2013
Stran: 4