Večer, 22.09.2010
Lastništvo je postalo v teh kriznih časih naporna zadeva. Ne samo da je večina naložb izgubila velik del vrednosti, namesto črpanja dobičkov zdaj kar po vrsti potrebujejo dodatna vlaganja. Za male delničarje, ki so ob dokapitalizacijah pozvani, da vpišejo nove delnice, je vseeno, ali sodelujejo ali ne, njihov delež je vedno zanemarljivo majhen in brez vpliva na upravljanje, za državo pa to ni enostavna odločitev.
Minister za razvoj Mitja Gaspari je včeraj razkril, da ima država 152 naložb v različnih oblikah in podjetjih, da to znaša 6 milijard evrov ali 16 odstotkov bruto družbenega proizvoda in da si s kar 140 naložbami ne ve kaj početi. Gledano skozi ozek finančni zorni kot je to vprašanje donosa, ki bo v prihodnje odvisen od višine obrestnih mer. Gledano skozi politična očala predsednika vlade je vprašanje dokapitalizacij vprašanje strukture lastništva in strateškega interesa države. Strategija upravljanja z naložbami države je še v delu, prav tako strategija o razvoju finančnega sektorja. Ker država ne ve niti, kaj bi počela z naložbo v naši največji banki NLB, kaže, da vsaka vlada doslej začne razvoj Slovenije načrtovati iz novega izhodišča, ki je povsem drugačno od podedovanega od prejšnje vladajoče strukture. Tako je najbolj eklatanten primer tega odkrivanja tople vode NLB, ki je že od konca lanskega leta talka iskanja odgovora na vprašanje, kaj je slovenski nacionalni - po novem strateški - interes. Če se premier sprašuje o učinkovitosti banke in temu podreja lastniško strukturo banke, se razvojni minister sprašuje o višini donosa naložbe in potrebnem znanju za njeno upravljanje. Kakor da za to, če že premier misli, da Slovenija nima dovolj finančnih sredstev za financiranje svojega razvoja, ne bi imeli ustreznega znanja? Ali torej aktualno vodstvo NLB naj ne bi imelo dovolj znanja, da samo uvede neke nove finančne produkte, ki si jih je zgolj treba ogledati čez mejo? O znanju domačih strokovnjakov ne gre dvomiti, a če poslanci v državnem zboru razpravljajo o reorganizaciji banke, o njeni bolj ali manj uradniški razvojni strategiji, potem je jasno, kje je v Sloveniji doma stroka in kje politika. Ujnrave NLB, ki pravi, da banka nujno potrebuje najmanj 400 milijonov evrov dokapitalizacije, v razpravah o tem, kje jih vzeti, očitno ne sliši nihče od tistih, ki govorijo o učinkoviti in strateško pomembni finančni instituciji v regiji.
Medij: Večer
Avtorji: Ferluga Irena
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Danes
Datum: 22. 09. 2010
Stran: 2