VOJAN ŽVIKART (nekdanji sindikalist): Mislim, da zanalašč ni bila prisotna, da je bil izglasovano, da se terminal ne gradi, ker ta denar bi bil za razvoj, za bodočnost porabljen. Zdaj pa še dodatno se pa še razdeli med delničarje, oziroma država bo največji delež spet dobila, ker nujno rabi denar. 
ZUPAN: 9,27 evrov za prednostne in 9,16 evrov za navadne delnice. Država bo tako od skoraj 35 milijonov dobila kar 23 milijonov. Letališče sicer posluje ve bolje, saj povečuje število potnikov in pridobiva nove prevoznike. Vendar pa Aerodromu več kot 70 odstotkov vseh potnikov in 40% prihodkov zagotavlja domači prevoznik Adria. In prav morebitna vrnitev 85 milijonov državne pomoči bi lahko ogrozila tudi likvidnost letališča. O tem naj bi v Bruslju odločili že do konca meseca. 
MILAN PEROVIČ (predsednik nadzornega sveta): nadzornemu svetu so bila predstavljena tveganja, tako da jih redno obravnavamo na nadzornem svetu. Letališče ima pripravljeno strategijo tveganj. 
ZUPAN: Državni zbor je poleg ostalih 15 družb sicer odobril prodajo, uprava je z državo uredila stavbno pravico, vendar pa lahko politična negotovost doma in tudi v Ukrajini odvrne morebitne vlagatelje. 
IZTOK BREGAR (član uprave Aerodroma Ljubljana): Upam, da bodo odgovorni privatizacijo peljali odgovorno naprej in da bomo prišli do nekega odgovornega lastnika. 
ZUPAN. Neuradno je na SOD prišlo več kot 20 ponudb za nakup Aerodroma, ki bodo do konca meseca povabljeni v drugi krog. Med njimi naj bi bili tudi takšni velikani, kot so upravljavec frankfurtskega letališča Fraport, pa münchenskega, züriškega in beneškega. Pa tudi kitajska letalska družba. 
PESEK: Dober večer predsednik uprave, gospod Skobir. 
ZMAGO SKOBIR (predsednik uprave Aerodroma Ljubljana): Dober večer. 
PESEK: Interes za nakup vašega podjetja torej je, kot smo poudarjali že v dveh prispevkih nazaj, je pa veliko vprašanje politična negotovost, oziroma razmere, ki bodo sledile po volitvah. Povejte nam svojo prognozo. Vi osebno verjamete, da bodo tudi nove koalicije, ki bodo nastopile po poletju, želele in hotele prodati naše letališče in da bo ta prodaja tudi izpeljana, ali bo to še eno po vrsti tistih, kjer smo se umaknili nazaj, dali nove pogoje in tako naprej?
SKOBIR: Torej za to nisem poklican kot predsednik uprave Aerodroma, da bi špekuliral, kaj bo z novo politiko in novimi koalicijami. Moje je, oziroma uprava naj skrbi za dobro kondicijo podjetja in pa predvsem za to, da so postopki, ki tečejo trenutno okoli prodaje, profesionalno in pa seveda zakonito izpeljani. 
PESEK: So?
SKOBIR: Zaenkrat postopki tečejo tako, kot so bili napovedani. Uprava aktivno sodeluje, je obveščena o vseh aktivnostih, se tudi aktivno pripravlja na prezentacijo prihajajočih novih kupcev. Tako, da moje mnenje okoli tega je, da so. 
PESEK: Poglejte tisto, kar nas je laike danes nekoliko presenetilo, je, da je bilo razdeljenega denarja za dividende kar 35 milijonov. Imamo pa v glavi neko špekulacijo, da bi se lahko letališče prodalo tam nekje od 120 do 140 milijonov. Ali je mogoče, da se je skoraj tretjinska vrednost sredstev, ki bi jih dobili s prodajo, danes razdelila za dividende?
SKOBIR: Torej denar, ki je bil danes razdeljen ali dividende, ki so bile danes razdeljene, so plod večletnih varčevanj. 
PESEK: To že, ampak ali ta izračun drži, da je, koliko računate, da bo izkupiček od prodaje, da vidimo razmerje, ker je to razmerje nekoliko neverjetno?
SKOBIR: Torej spet bi špekuliral. In ne želim špekulirati, kakšen bo izkupiček s prodajo. Jasna je cena delnice na trgu danes in skozi to potem nek preprost izračun tržne vrednosti, ki je nekaj čez 120 milijonov. Kaj pa bodo dejanske ponudbe ponudnikov, ki bodo prihajali, pa ne vem. Niti ne vem, kakšni limiti bodo postavljeni, pod katere se ne bo šlo, tako da razmerje med tem, koliko je vredna družba in kakšno izplačilo je bilo, ni v tesni povezavi. Večja povezava oziroma večji smisel ima to, da družba z izplačilom teh dividend posluje normalno naprej in da ima neko minimalno likvidnost zagotovljeno, da v primeru črnih scenarijev dejansko ta črni scenarij tudi prebrodi. 
PESEK: Tukaj vas pa zdaj moram prijeti za besedo. Pravite, da družba normalno posluje. Kolega je bil danes na vaši skupščini. Vsi, ki so tam sedeli, so slišali naslednje besede, pa jih ponoviva še enkrat: nimamo denarja za hladilnico, ki stane 50 tisoč evrov, pa bi jo na letališču morali imeti, saj uvažamo zdravila, ki morajo biti hlajena in smo to dolžni Sandozu in Krki. Nimamo palet, ki bi nas stale 100 tisoč evrov in nimamo nekaterih osnovnih pogojev za delo. Razdeljenih pa je bilo, še enkrat ponavljam, za 25 milijonov evrov dividend. 
SKOBIR: To ne drži. Te besede so bile morda malo drugače izrečene. Je pa to eden od naših zaposlenih, ki vodi kargo službo. Družba namenja letos 6 milijonov evrov za tekoče investicije. To so v osnovna sredstva in pa v tista sredstva in pa v tista sredstva, ki jih potrebuje za normalno obratovanje letališča. Kar se tiče konkretno tega vprašanja…
PESEK: Torej vi ne ocenjujete, da je hladilnica potrebna?
SKOBIR: Ne, mi hladilnice imamo. Problem je sledeč, da v zadnjem mesecu so se pojavili novi standardi, ki jih zahtevajo prevozniki in izvozniki zdravil. Mi v bistvu pretovarjamo in oskrbujemo tovor večjih izvoznikov zdravil, kot sta Lek, tudi Pliva. Problem, ki se je pojavil zdaj, da ta zdravila potrebujejo določeno temperaturo, prej tega ni bilo potrebno. In ta sredstva so zagotovljena in bodo zagotovljena za prenosne klimatske naprave, tako da tukaj ni nobenega problema, da družba nebi zaradi tega kakršnegakoli posla dobila, odslovila ali pa ga manjšala. 
PESEK: Vi ste predsednik uprave. Vsi vemo, da država denar potrebuje in da se je verjetno zelo razveselila dividend. Ampak, kaj to za podjetje pomeni, da naenkrat, v bistvu je bil predlog celo 40 milijonov, mislim, da ste pet milijonov vseeno zadržali in da je šlo v dividende samo 35 milijonov. Pravzaprav, da pobereš neka sredstva in ga prepustiš zdaj, če bo podjetje prodano, potem bo že nekdo novi investiral. Če pa slučajno nebo prodano, potem bo pa zaradi tega izplačila verjetno Aerodrom Ljubljana dokaj prikrajšan za svoje nove investicije, za vse drugo, kar rabi. 
SKOBIR: Torej zgodba ima svojo zgodovino, ob nepotrditvi terminala lansko leto, kjer so taisti lastniki pač ob dejstvu, da se je Državni zbor odločil oziroma država, da odprodajo v celoti svoj delež, bilo mnenje, da sredstva, ki so privarčevana, se vzamejo ven, ker je morda res nenormalno, da družbo prodajaš z gotovino, in prepuščeno to novemu lastniku. Res pa je, da vsled stalnih zaostrovanj, zunanjih predvsem, kar se tiče obvladovanja tveganj, to so ne samo notranjepolitična situacija, ampak tudi širše, predvsem spor med Ukrajino in pa Rusijo, kar posledično lahko vpliva na ceno nafte in pa potniške tokove, da je družba malo bolj izpostavljena tem tveganjem. Zato je bil poudarek uprave danes, da dejansko, ko se zgodi izplačilo tako velikih dividend in pa ob tem, da je privatizacija že v teku, da se ta mora izvesti in da ta mora biti dobra in sicer z lastnikom, ki bo potem razvijal dejansko to letališče naprej. 
PESEK: Če bodo razmere politično ugodne po volitvah. Sva spet pri začetnem vprašanju. Še eno, zadnje vprašanje imam. V pozivu za prodajo ste zapisali: letališče je dobičkonosno in nezadolženo. Nobena skrivnost ni, da je Aerodrom Ljubljana odvisen od Adrie, 70% potnikov in 40% prihodkov vam omogoča. Adria je zdaj na dobri poti, da gre po poti Elana. Tudi on bo moral vrniti državno pomoč in konec meseca lahko takšna odločitev pade tudi za Adrio, kar bi pomenilo, da naj vrne 85 milijonov evro, ki jih seveda nima. Če bo Adria na tleh, bo v precejšnji meri na tleh tudi Aerodrom Ljubljana. 
SKOBIR: Torej to so špekulacije. Moje osebno mnenje je, pa ga lahko argumentiram, da do take odločitve, kot ste jo omenila, ne bo prišlo. Namreč Adria je teh 50 zadnjih milijonov dobila za to, da se prestrukturira in da je sposobna dejansko biti bitko pod konkurenčnimi pogoji z ostalimi prevozniki. Ta program kar dosledno izpolnjuje, to lahko suvereno zatrdim. Namreč vidno je to po številu potnikov, ki jih prepelje in ki se vsako leto veča, predvsem v letu 2-13 je bil velik poskok. In kot drugo, se dezinvestira, kar pomeni, da v precejšnji meri izpolnjuje program, zaradi česar je dobila sredstva. Kot drug argument, ki ga jaz vidim v korist, da ne bo odločba tako striktna ali negativna, morda bo nekje vmes, je pa to, da Adria ni edina v evropskem prostoru. Imamo mnogo večje prevoznike, ki so v podobni situaciji, kot so poljski prevoznik, tudi Chezair, češki prevoznik je bil, Air Malta je recimo dobila pozitivno odločitev Evropske komisije, ko je šla skozi podoben postopek. Tako, da gre za malo širši prostor. To je prva stvar. Druga stvar pa mislim, da vendarle ta program kar pridno in dosledno izpolnjuje. 
PESEK: In da torej negativne odločitv ene bo. Hvala lepa gospod Skobir za vsa ta pojasnila danes. Lahko noč. 
SKOBIR: Prosim. 

Medij: TV Slovenija 1
Avtorji: Zupan Florjan
Teme: mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Odmevi
Datum: 14. 05. 2014 
Termin: 22:07
Trajanje:11