Izvajanje te določbe je namreč vezano na predhodno odobritev sveta, ker takšna določba pomeni odstopanje od 287. člena direktive sveta 2006/112/ES. Izvajati se bo lahko začela s prvim dnem drugega koledarskega meseca, ki bo sledil mesecu objave obvestila o objavi Izvedbenega sklepa sveta o dovoljenju RS za uporabo ukrepa v Uradnem listu EU. Minister za finance bo nato obvestilo o odobritvi tega odstopanja za Slovenijo objavil v Uradnem listu RS. Pričakovati je pozitiven odgovor Na ministrstvu za finance pričakujejo, dabo evropska komisija upoštevala argumente vloge za odobritev navedenega odstopanja in svetu v zakonodajni postopek predložila ustrezni predlog, na podlagi katerega bi Slovenija lahko uveljavilapredlagano odstopanje. Pravijo, da posebnih težav m nasprotovanj ob obravnavi na svetu ni pričakovati, saj j e že več držav članic EU predhodno prejelo dovoljenje zauporabo tovrstnega ukrepa poenostavitve postopka obračunavanja DDV, s katerim se poenostavljajo administrativne obveznosti davčnih zavezancev. Omenjajo, da ukrep ne vpliva, razen zanemarljivo, na skupni znesek davčnih prihodkov Slovenije v fazi končne porabe, niti nima občutnega vpliva na delovanje notranjega trga. Razlike Dvigobdavčljivegaprometa na 50 tisoč evrov je povezan z uvedbo obdavčitve z normiranimi odhodki pri malih zasebnikih in malih družbah, ki seje začela izvajati z letom 2013. (Manj kot) 50 tisoč evrov prihodkov v predhodnem davčnem obdobju, kije mejni znesek za vstop v omenjeno poenostavljeno obdavčitev z normiranimi odhodki, ne pomeni tudi enakega merila za namene DDV, kljub enaki absolutni številki 50 tisoč evrov, ker se ta dva pojma razlikujeta. Pojem obdavčljivega prometa 50 tisoč evrovza namene DDV je posebej opredeljen v 7. odstavku 94. člena ZDDV-1 in vključuje znesek obdavčenih dobav blaga in storitevpo ZDDV-1, znesek oproščenih transakcij po 52., 53., 54. in 55. členu ZDDV-1 (tako imenovane prave oprostitve) ter znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena ZDDV-1 ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske. V ta obdavčljiv promet se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev. Poleg tega je treba omeniti, da se 50 tisočevrov obdavčljivega prometa, ki je podlaga za oprostitev obračunavanja DDV za male davčne zavezance, presoja tako, da se upošteva obdavčljiv promet za obdobje zadnjih 12 mesecev (in ne koledarskih mesecev), pri tem pa je pomembno, da zavezanec v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, dabo presegel 50 tisoč evrov (po novem) obdavčljivega prometa. Identifikacija Davčni zavezanci, ki bodo na dan objave obvestila identificirani za namene DDV kot obvezni davčni zavezanci in bodo izpolnili pogoje za oprostitev obračunavanja DDV, bodo ostali identificirani za namene DDV kot prostovoljni davčni zavezanci, vendar se bodo lahko, ne glede na 60-mesečni rok, kijih zavezuje, da ostanejo identificirani za namene DDV, odločili za prenehanje identifikacije za namene DDV, če bodo davčnemu organu predložili zahtevek za prenehanje identifikacije. Davčni zavezanci, ki so pridobili identifikacijsko številko za namene DDV prostovolj no, pa so zavezani obračunavati DDV najmanj 60 mesecev (glejte 3. odstavek 94. člena ZDDV-1), zato ti zavezanci ne bodo mogli izstopiti iz sistema obračunavanja DDV, če ta rok še ni potekel. Za prenehanje identifikacije za namene DDVbo davčni zavezanec lahko oddal zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV, če bo ugotovil, da ne presega zvišanega praga obdavčljivega prometa. Zahtevek je treba predložiti v elektronski obliki (obrazec DDV-DeDDV v eDavkih). Na podlagi vloženega zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDVbo davčni organ odločil o tem prenehanju, kar pomeni, da mu bo odvzel identifikacijsko številko za namene DDV. Davčne posledice To pa ne pomeni, da pri prenehanju identifikacije za namene DDV ne bodo nastale nobene davčne posledice. Prav nasprotno, zaradi prenehanja identifikacije za namene DDV je treba preveriti, kakšne davčne posledice zaradi tega nastanejo. Na dan pred prenehanjem identifikacije za namene DDV mora davčni zavezanec obračunati DDV od vsega prometa, ki gaje opravil do dneva prenehanja identifikacije za namene DDV, mora pa obračunati tudi DDV od zalog blaga, za katere j e uvelj avil odbitek DDV. Obračun DDV pa je potreben tudi zaradi zadržanja drugega blaga (denimo opreme), ki se zgodi, če davčnemu zavezancu preneha identifikacija za namene DDV, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi tega blaga. Zaradi tega je treba obračunati DDV tudi od opreme, pod omenjenimi pogoji, in sicer od nabavne cene te opreme oziroma od lastne cene te opreme (če jo je izdelal davčni zavezanec sam), ki se določi ob prenehanju identifikacije za namene DDV. DDV je treba obračunati tudi od zadržanih nepremičnin, če je takšna dobava z nepremičnino obdavčena z DDV. Če gre za primere oproščene dobave, pa je treba upoštevati, da bo morda treba ustrezno poračunati sorazmerni del odbitega DDV (44. člen ZDDV-1 v povezavi z 68. in 70. členom ZDDV-1). •

Medij: Finance
Avtorji: Drobež Tomšič Mateja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 08. 01. 2013 
Stran: 21