Finetol v (ne)milosti bank Mercator bi iz poslov z javnim denarjem izpadel v primeru, če bo družba Finetol, katere nadzorni svet po podatkih iz sodnega registra vodi Podlesnik, v prihodnjih mesecih tudi uradno razglasila insolventnost. Po omenjenem zakonu mora namreč naročnik iz postopka javnega naročanja izločiti ponudnika, katerega nadzornik je bil v dveh letih pred iztekom roka za oddajo ponudb lastnik, direktor ali nadzornik podjetja, kije padlo v stečaj ali prisilno poravnavo. Povedano preprosteje, če bi se Mercator prijavil na razpis države oziroma agencije za javne naročanje, bi ga ta že vnaprej izločila iz postopka, če bi v nadzornem svetu Mercatorja sedel Podlesnik, Finetol pa pred tem tudi uradno razglasil insolventnost. Ta je vsaj po do zdaj znanih podatkih le še vprašanje časa. Finetol ima namreč od septembra lani negativen kapital, že več mesecev pa bankam domnevno ne plačuje obresti. Podjetje lahko reši le še hiter dogovor z bankami, ki ga te pogojujejo z razlastitvijo obstoječih lastnikov. Finetol je že leto 2010 končal z 8,5 milijona evrov kapitala in več kot 41 milijoni evrov kratkoročnih obveznosti. Čeprav ima v bilancah za predlansko leto uradno za 49,6 milijona sredstev, največji delež premoženja Finetola predstavljajo delnice NFD Holdinga, Save, Istrabenza in Daimonda, edino likvidno premoženje pa predstavljajo točke vzajemnega sklada NFD1 delniški. Četudi je Finetol vsaj uradno torej še solventen, pa je v to mogoče dvomiti celo po tako imenovanem matematičnem tolmačenju insolvenčne zakonodaje. Eden od uradnih zakonskih kriterijev za insolventnost je namreč prav (ne) sposobnost dolžnika, da v daljšem obdobju poravnava zapadle obveznosti. Podlesniku povzroča glavobol tudi Žerjavov ZGD Poudariti velja, da Podlesnik v primeru Finetolove insolventosti Mercatorju ne bi prihranil težav tudi, če bi v prihodnjih tednih - še pred morebitno uradno razglasitvijo - odstopil iz nadzornega sveta Finetola. Zakon o javnem naročanju tako govori o dveletnem obdobju, v katerem država ali občine ne smejo dajati poslov družbam, v katerih sedi nekdanji nadzornik insolventnih podjetij. Ali drugače: če bi Podlesnik hipotetično s položaja v Finetolu odstopil 1. maja letos, podjetje pa bi kasneje razglasilo insolventnost, bi Mercator dostop do javnih naročil spet dobil šele na razpisu, ki bi kot rok za oddajo ponudb predvidel 1. maj 2014. Še dodatne skrbi bi lahko Podlesniku povzročil zakon o gospodarskih družbah, ki ga je še v opoziciji predlagal sedanji minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, ustavno sodišče pa je njegovo izvajanje zadržalo. Po omenjenem zakonu Podlesnik v primeru, če bi Finetol razglasil insolventnost, sploh ne bi mogel biti več član nadzornega sveta Mercatorja. Na ta položaj bi se lahko Podlesnik teoretično vrnil, če bi sodišču dokazal, da je pred Finetolovim stečajem ali prisilno poravnavo ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, ali najkasneje šele deset let po koncu morebitnega Finetolovega stečaja ali prisilne poravnave. Po morebitnem Podlesnikovem odhodu iz nadzornega sveta Mercatorja, iz katerega je že v sredo odstopila Mirjam Hočevar, bi ta ostal pri sedmih članih, pri čemer bi le še štirje predstavljali kapital. To bi v nenavadno situacijo postavilo nekatere Mercatorjeve delničarje s Pivovarno Laško na čelu. Ti so namreč na skupščini pred tednom dni predlagali in potrdili zmanjšanje števila predstavnikov zaposlenih na račun predstavnikov kapitala. primoz.cirman@dnevnik.si Razglasitev Finetolove insolventnosti bi lahko v težave spravila tudi Mercator. Nadzorni svet Finetola namreč vodi Zdenko Podlesnik (na fotografiji), ki je tudi član nadzornega sveta Mercatorja, kar bi slednjemu za dve leti onemogočilo dostop do javnih naročil.

Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 06. 04. 2012 
Stran: 22