Ta dejavnost postaja vse bolj aktualna, saj podjetja ugotavljajo, da se jim ne splača imeti svojega lastnega računovodstva Računovodsko panogo potrebujemo, še posebej pa si moramo prizadevati za njeno uveljavitev. Zdaj ni na visoki ravni, računovodstvo se namreč dojema kot nujno zlo, ki ga za svoje potrebe potrebuje predvsem država. Država bi morala poskrbeti za regulativo in uvesti licence. Ne mislim, da bi morali skrčiti število računovodskih servisov, zvišati pa bi morali splošno raven znanja računovodij. Licence bi vse zavezale k rednemu izobraževanju. Iz tega vidika tudi podpiram izbor Računovodja leta, in sicer, da se dvigne strokovnost Dobro računovodstvo namreč resnično lahko veliko pripomore k uspešnosti podjetja B Kakšne so zahteve naročnikov računovodskih storitev, ali so se zaradi krize kaj spremenile? Kriza se pozna tudi v servisih, prihodki številnih naročnikov so se zmanjšali, veliko podjetij in samostojnih podjetnikov pa je tudi nehalo poslovati. Naše stranke nenehnoopozarjam, kaj so naredile narobe, jih finančno usmerjam, napotujem na razne razpise za subvencije ... Zahteve se sicer niso občutno spremenile: večja podjetja zanimata kakovost storitev in pestrost ponudbe, mala pa sprašujejo predvsem po čim nižji ceni. Za zadnja zato pripravljamo preprosto spletno aplikacijo, ki bo zadovoljila njihove potrebe. B Kako je s cenami storitev? Cene v povprečju vsaj tretjino zaostajajo za tistimi, kijih priporoča zbornica računovodskih servisov. Zadnja tri leta so se še znižale. Po drugi strani pa je logično, daje računovodstvo cenejše, če je naročniku upadel promet. Ne nazadnje imamo z njim zaradi manjšega števila faktur manj dela. Upad cen seje zdaj ustavil. Veliko je novih samostojnih podjetnikov, zlasti med mladimi. Ti so izobraženi, veliko potuj ej o, zamisli se ne bojijo uresničiti in želijo biti samosvoji. Malo podjetništvo je v vzponu, v njem je tudi prihodnost. Kar zadeva starejša podjetja, je kriza nekatera od njih prestrašila in si ne upajo več rasti, druga pa so se odločila za osvajanje novih trgov in se spet širijo. B Kakšne lastnosti mora imeti dober računovodja? Mora biti dober podjetnik, obrtnik, to je namreč obrt, poslovanje je treba dobro izpiliti, ker pa se prepleta s financami, je tudi umetnost. Pri denarju se moraš zjutraj vdveh urah odločiti, kam z njim, pozneje pa se vidi, ali si zadel ali ne. Računovodja mora biti odgovoren, nenehno se mora izobraževati, ker je dela veliko, pa morabiti tudi priden. Kakorkoli si vsi želimo, da bi bilo vsakodnevne administracije vse manj, je bo dejansko vse več, vendar pa jo bomo lažje obvladali, saj nam bo pomagala tehnologija Zaprimervzemimo svetovno obdavčitev dohodka, ki se zdaj uveljavlja Vse te podatke je treba poročati, nekje se zbirajo ... □ Kaj je najtežje v tem poklicu, ali je računovodij dovolj? Zame so najtežji roki oddajanja poročil, nanje smo stalno vezani. Trebajebiti zelo odgovoren, kajti nad teboj bedijo inšpektorji. Odgovornih računovodij ni preveč. Kot pa opažam, se vse manj mladih zanima za ta poklic; ker gre za tradicionalen poklic, se j im ne zdi preveč privlačen. B Finančni predpisi se ne spreminjajo več tako pogosto, kot so se pred leti. Na katerih področjih se morate zdaj največ izobraževati? Predpisi se še vedno spreminjajo, letos je precej novosti pri DDV, spremenjen je zakon o gospodarskih družbah, dobili smo obvezni pobot, napovedujejo se spremembe zakona o delovnih razmerjih. Zelo aktualen je nov računovodski standard o najemu, saj se veliko podjetij odloči za najem poslovnih prostorov. Največ izobraževanja je v zvezi z davki, težki so mednarodni računovodski standardi, razmeroma novo je računovodenje za podružnice tujih podjetij pri nas, ki jih je čedalje več. Dokončno seje sprostilo zaposlovanje v drugih članicah EU - marsikateri podjetnik bo šel delat v Avstrijo, sedež podjetja pa bo imel tukaj. B Ksy bo v prihodnje glavno delo računovodje (programska oprema za računovodenje je vse boj ša)? Knjiženje že dolgo ni, glavno delo bo skrb za premoženje ljudi. Že zdaj smo nekakšni finančni svetovalci, ukvarjamo se z naložbami, pripojitvami, združitvami družb, vrednotenjem premoženja, lastnikompodjetij razlagamo, kakšnaje cena kapitala, dodana vrednost ... • ANKETA Ali se vam zdi strošek računovodskega servisa previsok glede na to, kaj od njega dobite? Katerih nasvetov oziroma storitev računovodij bi si želeli še več? Na podlagi česa ste izbrali svoj servis? Barbara Rakovec Gorkič, OptoMotive: »Strošek sicer ni zelo visok, vendar pa mi specifičnih informacij nikoli ne uspe dobiti pri njih, temveč jih moram vedno izbrskati sama (o davčnih olajšavah za raziskave in razvoj, o pripravi vlog na razne razpisa za povratna in nepovratna sredstva, o davčni optimizaciji ...). Pravzaprav je še huje, saj jim moram navadno sama povedati, kako in kaj, in jim dati zelo natančne napotke za ta ali oni postopek. Ker sama nisem iz ekonomske ali pravne stroke, še manj pa iz računovodske in davčnosvetovalske, mi to vzame zelo veliko časa in že kar nekajkrat ne je mikalo, da bi jim izdala račun za svetovalne storitve. Vsekakor je med računovodskimi servisi zelo malo takih, ki bi znali voditi računovodstvo za visokotehnološka podjetja. Torej takih, ki bi znali vse zgoraj našteto, hkrati pa še učinkovito voditi računovodstvo pri poslovanju s tujino. Majhna visokotehnološka podjetja so v Sloveniji izrazito usmerjena na tuje trge, vsa ogromno vlagajo v raziskave in razvoj ter izkoriščajo vse možne poti v podpornem okolju za podjetništvo. Večina slovenskih računovodskih servisov pa razpolaga le z znanjem za manjša storitvena podjetja (kot so razna zaključna dela v gradbeništvu, frizerski saloni), kjer ni kakšnih posebno zapletenih računovodskih postopkov. Svoj računovodski servis smo pravzaprav ohranili iz moje prejšnje dejavnosti, ki je bila samostojno arhitekturno projektiranje, pravnoformalno pa s. p. Zdaj menjujemo servisa in upam, da bomo zadovoljni.« Anže Čoki, Bohinj Park hotel: »Tako kot pri kakovosti izdelkov je tudi s storitvami. Za dobro opravljeno storitev, kjer sta poleg brezhibno opravljenega dela prisotna še pristen nasmeh in dober poslovni odnos, se mi strošek računovodskega servisa ne zdi previsok. Z vsemi nasveti in storitvami računovodij sem več kot zadovoljen in vsaj za zdaj nimam drugih potreb. Servis smo izbrali po osebnem priporočilu.« Aljoša Huber, Svetloba: »Strošek se nam ne zdi visok. Računovodstvo smo povsem outsourcali in servis za nas opravlja tudi administrativna dela poslovnih dogodkov ter nam služi kot služba za urejanje dokumentacijskih poslov. Izbrali smo ga na podlagi cene konstantnega dolgoročnega najema, zaupanja, ker operira z notranjimi podatki, in zagotovili varovanja teh, dodatnih brezplačnih nasvetov v obliki davčnega in poslovnega svetovanja, ki pa se nekako kompenzirajo z našo dolgoletno pripadnostjo, čeprav imamo mamljive konkurenčne ponudbe. Lojalnost in varnost sta prvi, seveda poleg normalne cene storitve.« Mitja Kavčič, Kamit: »Za plačnika je vedno vse veliko, računovodja pa mora za svoje plačilo premakniti kar nekaj papirjev. Najdražje so tako ali tako banke, ki nam za storitev prek Klika zaračunavajo po 30 evrov na mesec. Več bi si želeli davčnega svetovanja. Leta 2009 sem imel zaradi novega posla 130 tisoč evrov dobička, potem pa sem moral vse leto plačevati akontacije, ki so mi jih sicer aprila vrnili, vendar sem moral financirati državo. Svoj servis sem izbral, ker ima parkirišče in ker je blizu.« Jaka Lenardič, Enki: »Strošek ni visok. Z računovodskim servisom smo delo optimizirali tako, da uporabljamo skupne računovodske programe, kar je strošek močno znižalo. Več bi si želeli finančnega svetovanja. Navadno računovodskim servisom najbolj zaupamo, imajo pa tudi vpogled v finančno poslovanje družbe, zato bi bilo koristno, da bi svoje svetovanje nadgradili in bi sami predlagali rešitve, ki bi pomenile finančne prihranke. Servis smo izbrali po priporočilu poslovnega partnerja.« Matjaž Debelak, Vizija Šport: »Strošek je zdaj primeren, smo pa servis zamenjali prav zaradi cene. Več bi si želeli svetovanja. Servis smo izbrali po priporočilu strank.« Denis Lončar, oblikovalec: »Strošek servisa je primeren (optimalen). Odgovore računovodje dobim na vsa postavljena vprašanja. Dolgotrajno poznanstvo je bilo pri izbiri servisa najpomembnejše.« Erika Drobnič, podjetnica: »Moja računovodkinja se mi zdi ugodna, dobim pa celoten servis z ažurnim obveščanjem o novostih. Zdaj nimam posebnih potreb, če pa se pojavijo, razčistiva takoj. Računovodstvo mi vodi sestrična.« Ivan Bednjički, Vekton: »Strošek ni visok. Želel bi si nasvet, kdaj preiti v ugodnejše države glede davčnih stopenj. Izbral sem ga po priporočilu.« David Turšič, Bio4Fresh: »Imamo svoje lastno računovodstvo, za katero smo se odločili skupaj s tremi podjetji, in računovodja je zaposlen v enem od teh. Sami stroški so nižji, kot če bi vsako podjetje imelo svoj računovodski servis.« Studio Pl, Janez Luzar: »Računovodstvo ni drago in z njim sem zelo zadovoljen, saj je strokovno in dobim vse odgovore. V tretje gre rado. Zdajšnji servis sem pridobil po dveh neuspelih poizkusih. S partnerjem oziroma dobaviteljem je treba delati vsaj od tri do šest mesecev, da dejansko vidiš, kako se ujameš.« S. P. Aleksander Štefanac bo še na čelu računovodskih servisov Zbornica računovodskih servisov (ZRS) je dobila nov upravni odbor. Tudi prihodnja štiri leta bo predsednik ZRS Aleksander Štefanac (Facta), člani pa bodo Branka Artnak (Firaba), Valentina Erznožnik (Saldo Plus), Nadja Hrvatin (RE-ING), Tomaž Okorn (Sova), Darja Peršolja (Contall), Ksenija Prosen (Finea Nucleus), Neven Škrokov (BE.EF.ES) in Polonca Podgoršek (GZS-ZRS). S. P. 4.549 ► registriranih računovodskih servisov je bilo aprila letos po podatkih AJPES. 9-10 ► tisoč računovodij je po ocenah Unije računovodske hiše v Sloveniji.

Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: F2
Datum: 24. 05. 2011 
Stran: 12