Vlada v kadrovalni naglici pozabiia na notarja

Delo, 02.02.2013

Vlada v_kadrovalni_naglici_pozabiia_na_notarjaVlada v kadrovalni naglici pozabila na notarja Zamenjave v Sodu Na skupščini Soda ni bilo notarja - Imenovanje nadzornikov je menda neveljavno - Neoperativnost pri upravljanju naložb Ljubljana - Med vladnimi kadrovskimi cilji je očitno tudi podreditev Slovenske odškodninske družbe (Soda), ki zdaj upravlja večino državnih kapitalskih naložb. Vlada je namreč včeraj v vlogi skupščine Soda zamenjala dva neposlušna nadzornika družbe, a ker na skupščini ni bilo notarja, sklepi po dosegljivih razlagah niso veljavni. MAJA GRGIČ Iz vlade so sporočili, da je vlada razrešila člana nadzornega sveta Soda Igorja Maherja in Staneta Seničarja, ki sta bila iz kvote Državljanske liste oziroma Desusa. Namesto njiju je za nadzornika imenovala člana stranke SDS: Martina Brataniča, ki je tesni sodelavec Andreja Vizjaka, in Radivoja Nardina, izolskega svetnika SDS.

Kot so še zapisali v sporočilu za javnost, je vlada pri tej odločitvi v skladu z zakonom o Slovenskem državnem holdingu (SDH) nastopala v vlogi skupščine. A na skupščini bi moral biti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah tudi nottir, ki pa ga na seji ni bilo. To so nam včeraj potrdili tudi na generalnem sekretariatu vlade. Po naših informacijah sklepi vlade kot skupščine tako niso veljavni, kar pomeni, da Bratanič in Nardin ne bosta mogla nastopiti svojega mandata oziroma bo vlada morala sklicati novo skupščino. Zamenjava vodstva Soda? Po neuradnih informacijah bo zamenjavi nadzornikov verjetno sledila tudi prenova uprave Soda pod vodstvom Tomaža Kuntariča, ki v zadnjih tednih ni hotela zvesto izpolnjevati navodil iz vladnih soban. Spomnimo, da je provladno vodstvo zdaj že ukinjene Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) v zadnjih dneh svojega obstoja zahtevalo sklic nekaterih skupščin: Luke Koper, Zavarovalnice Triglav in Telekoma Slovenije, na katerih naj bi imenovali nove nadzornike. Ker pa predlagani nadzorniški kandidati niso šli skozi postopke akreditacije, je Sod nadzorne svete omenjenih družb zaprosil, da ustanovijo nominacijske odbore, ki bi predlagane kandidate preverili. Uprava Soda je ustanovila še svoj nominacijski odbor zunanjih strokovnjakov za preverjanje primernosti kandidatov. Dolga pot do klasifikacije Negotovo ostaja tudi ustanavljanje holdinga, saj je pogoj zanj sprejetje klasifikacije. ČepraV je ministrstvo za finance že pripravilo predlog zanjo, ki opredeljuje, katere naložbe bomo prodali in katerih ne, je vlada še vedno ni sprejela. Ker mora ta dokument nato sprejeti še državni zbor, si glede na trenutna politična razmerja nihče ne upa napovedati, kdaj bi se to lahko zgodilo. Brez klasifikacije pa bi upravljanje državnih podjetij v prihodnjih mesecih utegnilo biti zelo okorelo in neoperativno. Po zakonu bo moral Sod do uveljavitve klasifikacije za vse upravljavske odločitve za državne naložbe, katerih vrednost presega 20 milijonov evrov oziroma četrtinski delež, pridobiti soglasje državnega zbora na predlog vlade. Takšnih je dobra polovica od nekaj več kot sto družb, ki jih zdaj upravlja Sod, večinoma pa so to deleži v najpomembnejših državnih družbah. Odločanje o nadzornikih preložili Na zahtevo SDS je mandatnovolilna komisija včeraj preložila tudi odločanje o nadzorniških kandidatih holdinga poslanskih skupin, ker vlada državnemu zboru še ni poslala treh svojih predlogov. Vlada o njih tudi včeraj ni odločala. Kot je slišati, zato, ker so to predlogi zdaj že nekdanjega finančnega ministra Janeza Šušteršiča. Zamenjavi nadzornikov naj bi sledila tudi menjava uprave Soda pod vodstvom Tomaža Kuntariča (levo). Foto Buz Samec Kot kaže, se utegne zaplesti tudi pri prenosu državne naložbe v Skladu za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško kot stvarnega vložka na holding, kot to predvideva zakon o SDH. »Pri tem se postavlja vprašanje, kakšna je vrednost tega stvarnega vložka, če je kapital sklada namenski in ga je treba v celoti porabiti za razgradnjo NEK. To pomeni, da dolgoročno sklad ne bo obstajal, saj bo vse svoje premoženje prenesel Agenciji za radioaktivne odpadke, ki vodi projekt zgraditve odlagališča NSRAO. To pomeni, da bo mogoče ugotoviti zgolj to, da stvarni vložek za SDH nima vrednosti, ali pa se bo stvarni vložek ovrednotil, vendar z namensko rabo premoženja zmanjševal kapital sklada in s tem povzročal izgube SDH,« je pojasnil Samo Jereb z računskega sodišča. Poleg tega ima Slovenija glede sklada s Hrvaško sklenjeno mednarodno pogodbo: »Ta predvideva, da ima vsaka država ustanovljen svoj sklad. Če bi hoteli sklad prenesti v SDH in ga pri tem preoblikovati v javno podjetje, se postavlja vprašanje, ali je s tem še zagotovljen pogoj iz meddržavne pogodbe,« pravi Jereb. Računsko sodišče zato meni, da bi bilo primerneje Sklad NEK preoblikovati v javni sklad ali celo v proračunski in ga ne kot edino izjemo med skladi prenašati v okvir SDH. Sporni phenos Sklada NEK

 

Medij: Delo
Avtorji: Grgič Maja
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 02. 02. 2013 
Stran: 3