Vlada kot Marija Antoaneta

Finance, 30.04.2014

Vlada kot_Marija_AntoanetaNajprej komentar. Medtem ko se politika afna s političnimi krizami, se podjetja spopadajo s poslovnimi sistemskimi problemi, ki jih je ustvarila taista politika. Na tri ministrstva - za pravosodje, finance in gospodarstvo - in v kabinet predsednice vlade smo poslali vprašanja, povezana s konkretnimi težavami podjetja in stečajne zakonodaje. Odgovore smo dobili le s finančnega ministrstva, in sicer le za tisti del, Id se po njihovem mnenju nanaša na pristojnost financ. Ministrstva se vedejo, kot da ne bi bila ministrstva iste vlade in kot da ne bi vlada skrbela za sistem.

Sploh pa se vedejo, kot da niso servis državljanov in kot da ne vedo, kdo jih plačuje. Vnovič naj javne uslužbence seznanimo, da plače dobivajo od davkoplačevalcev. Če bo TIB Transport šel v stečaj - tudi zato, ker državni uradniki niso naredili podjetniško naravnane stečajne zakonodaje -, bo denarja za plače javnega sektorja manj. Nismo prepričani, dajavni uslužbenci zares razumejo to nerjosredno povezavo. Vprašali smo, zakaj vlada ni pravočasno uredila možnosti konverzij in delnih odpisov davčnega dolga v luči državnih pomoči, odgovora pa nismo dobili. Že ves čas v Financah opozarjamo na težave novele stečajne zakonodaje - od tega, da so prisilke navadno nateg, da država dopušča nezakonite prisilke, do tega, da je praktično nemogoče konvertirati dolg v kapital. Na vprašanje, ali je vlada resno mislila z razdolževanjem, ministrstvo za finance odgovarja, da so mislili resno, ker so sprejeli stečajno novelo. To je tako, kot da lačnim svetuješ, naj jedo potico. Odgovori ministrstva za finance so takšni. G Kdo je na katerem ministrstvu sogovornik za podjetja, ki opozarjajo na realne praktične težave insolvenčne zakonodaje? Oziroma ali to sploh zaznavate kot problem in iščete rešitve? Ministrstvo za pravosodje je nosilec insolvenčnega zakona, zato je tudi naslov, na katerega se posredujejo težave, povezane z izvajanjem zakonodaje. G Ali je vlada mislila resno s projektom razdolževanja? Da, saj je bil v državnem zboru sprejet Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). G Kdaj in kako - oziroma ali sploh - boste uredili možnost konverzije davčnega dolga oziroma terjatev Dursa v kapital v okviru prisilnih poravnav? Na podlagi trenutne zakonodaje in perspektivnosti družb se bodo na podlagi posameznih primerov sprejemale odločitve glede konverzij davčnih dolgov. G Ali imata Durs in pravobranilstvo navodilo, da glasujeta proti prisilkam oziroma ne glasujeta? Odločitve glede glasovanja na naroku ZA/PROTI potrditvi poravnave sprejme strokovna komisija v postopkih prisilne poravnave in stečajev družb po Zakonu o finančnem poslovanju, postopku zaradi insolventnosti na ministrstvu za finance. Mnenje in odločitve so sprejete na podlagi javno dostopnih podatkov in poročil davčnih uradov. O konverziji davčnega dolga v kapital družbe skladno s 76. členom Zakona o javnih financah sprejme vlada na predlog pristojnega ministrstva, usklajenega z ministrstvom, pristojnim za finance, pri tem pa morajo biti upoštevani kriteriji državne pomoči. G Ali lahko država državnim bankam priporoči, da konvertirajo terjatve, in kdaj bo to storila - ali je to nedovoljeno vmešavanje politike v gospodarstvo? Na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) država ne sme posegati v poslovne odločitve bank, kar konverzija terjatev v kapital je, saj o tem odločata uprava in nadzorni svet bank. G Ali ste proučili primer TIB Transporta, kdo ga je in kakšna so vaša dognanja in rešitve? G S primerom družbe TIB Transport smo seznanjeni, odločitev oziroma rešitev še ni sprejeta. Vprašanja in odgovori sov celoti na povezavi (http:// www.finance.si/8801510).

 

Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 30. 04. 2014 
Stran: 4