Urad je postopek proti Zdusu na podlagi zakona o preprečevanju omejevanja konkurence uvedel 14. oktobra, ker je po njegovi oceni izkazana verjetnost, daje prišlo do koncentracije, ki pa je niso priglasili uradu. Kot urad pravi v sklepu, je Zdus preko vnaprej določenih 16 pooblaščencev organizirala zbiranje pooblastil za julijsko skupščino Vzajemne, na kateri je imelo 15 pooblaščencev Zdusa 92,4-odstotni delež vseh glasov na skupščini. Ti pooblaščenci so na skupščini na podlagi podanega nasprotnega predloga Zdusa izvolili v nadzorni svet zavarovalnice svoje člane. Zdus bi zaradi tega v skladu z zakonom moral najpozneje v 30 dneh od pridobitve nadzora nad Vzajemno uradu priglasiti koncentracijo. Urad je Zdus pozval, naj mu pošlje podatke, ki bi bili lahko pomembni za odločitev. Kot so sporočili iz zveze, so dokumentacijo v zvezi s pomočjo pri zbiranju pooblastil članov Vzajemne za izredno in redno skupščino v ustreznem roku dostavili in pojasnili vlogo Zdusa pri zbiranju pooblasti. Soršak je včeraj povedal, da so argumente zveze zavrgli, saj "niso bili vredni papirja, na katerem so zapisani". Kot trdijo v zvezi, Zdus v postopku ugotavljanja koncentracije ne more biti udeležena, ker nima nobene glasovalne pravice v Vzajemni in niti ni bila nikoli pooblaščena za njihovo uresničevanje. Obenem trdijo, da Zdus ne opravlja nobenih dejavnosti, ki bi bile lahko konkurenčne dejavnosti Vzajemne in si ni mogoče predstavljati, da bi lahko ogrozila trg zavarovalništva. Prav tako navajajo, da Zdus ni podjetje, saj je registrirana po zakonu o društvih in ne po zakonu o gospodarskih družbah. V Zdusu zato menijo, da je sklep urada popolnoma brez argumentov in ne temelji na nobeni dejanski podlagi, zato so prepričani, da ga bo pristojno sodišče takoj razveljavilo. Soršak je medtem kritike Zdusa označil za irelevantne, saj zakon o preprečevanju omejevanja konkurence velja za vse enako, za društva in za gospodarske družbe, Zdus pa pogoje za uvedbo postopka izpolnjuje. V zvezi sicer trdijo, da urad ne pozna instituta organiziranega zbiranja pooblastil in statusne ureditve družbe za vzajemno zavarovanje. Po njihovem prepričanju je urad pomešal, kaj je delnica in kaj je pooblastilo za glasovanje, saj enači pooblastilo za glasovanje s pridobitvijo glasovalne pravice iz delnice. Kot pravi Soršak, je to povsem irelevantno. V Zdusu pravijo, da je zveza prostovoljska samopomočna organizacija, njena dolžnost pa je, da pomaga članom pri uveljavljanju njihovih državljanskih pravic. Pri pomoči članom, da so lahko zbrali pooblastila za skupščino Vzajemne, je šlo po njihovih besedah zgolj za pomoč pri organizaciji. Po njihovi oceni je smešno, da urad razglaša sum, da je mogoče skupne interese članov Vzajemne v zvezi z glasovanjem na skupščini šteti za namero po prevzemu te družbe. Imenovani člani nadzornega sveta Vzajemne namreč po trditvah zveze niso v ničemer odvisni od Zdusa in od nje ne sprejemajo nikakršnih navodil. Nadzorni svet v Vzajemni, ki ga sestavljajo predsednik Mirko Miklavčič in člani Mateja Kožuh Novak, Andrej Zorko in Marjan Urbane ter predstavnika delavcev Darja Korpar in Primož Igerc, vključuje le dva predstavnika Zdusa, kar je celo manj od predlogov uprave in Agencije za zavarovalni nadzor za skupščino. V Zdusu ravnanje urada razumejo zgolj kot še enega od številnih poskusov oviranja uresničevanja glasovalnih pravic članov Vzajemne, (sta)

Medij: Večer
Avtorji: STA
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 23. 10. 2010 
Stran: 9