Z zakonom o zasebnem varovanju država močno posega v gospodarsko dejavnost, kar zasebno varovanje je, in sicer z različnimi omejitvami in tudi obremenitvami. Te se kažejo v različnih dodatnih stroških, kij ih nalaga zakon in kijih morajo družbe s svojim delom na trgu pokriti in jih tudi upoštevati v ceni storitve. Hkrati je država oziroma javni sektor pomemben naročnik storitev zasebnega varovanja, kijih naroča prek javnih razpisov in ima ponavadi zahtevo po najnižji ceni. To pa je cena, ki navadno komaj, alipa sploh ne, pokrije stroške, kijih nalaga sama država. □ Kako dvig minimalne plače vpliva na zasebno varovanje? Zaradi minimalne plače, ki jo je administrativno določila država, smo v panogi zaskrbljeni zaradi več razlogov. Prvi so gotovo gospodarske razmere v državi, ki niso posebno spodbudne, naša storitvena dejavnost pa ima enako usodo kot realni sektor. Naslednji razlog so pogodbe za varnostne storitve, ki so praviloma sklenjene dolgoročno s fiksno ceno. Te pri naročnikih gotovo ne bo mogoče dvigniti zaradi zvišanja minimalne plače. Na podlagi izkušenj verjetno tudi javni sektor kot pomemben naročnik storitev zasebnega varovanja ne bo prisluhnil takšnim argumentom. Nadaljnji razlogje že nekajletno realno upadanje cen storitev zasebnega varovanja, kar povzroča težave, povezane z amortizacijo in razvojem storitev oziroma panoge. □ So zasebni naročniki prilagodljivejši? Odvisno od primerov, praviloma pa imajo več razumevanja za vlaganje v varnostne storitve in njihovo kakovost. Cedalj e bolj so tudi ozaveščeni in hkrati zahtevni kupci varnostnih storitev, predvsem pa vedo, kaj hočejo, zato običajno najnižja cena ni odločilni dejavnik. Zasebno varovanje je danes vpeto v vedno bolj odgovorne in zahtevne naloge pri varovanju različnih strateških objektov, prevozu denarja, varovanjuživljenj in premoženja, kar zahteva znanja, izkušnje in zanesljivost varnostnega osebja. □ Podjetje, ki ne plačuje prispevkov, naj gre v stečaj. Se strinjate? Seveda se strinjam. To velja tudi za podjetja, ki opravljajo dejavnost zasebnega varovanja. Varnostno osebje, ki nima plačanih prispevkov in mogoče tudi redno ne dobiva plač, je ponavadi slabo motivirano za svoje delo, to pa pomeni tveganje za opravljanje tako pomembne dejavnosti, kot je varovanje oziroma zagotavljanje varnosti. Zadeve s tega področja morajo biti predvsem vzasebnem varovanju transparentne in čiste. □ Imate kakšno rešitev? Rešitevje več. Zagotovo je ena pomembnejših, da dobi varnost kot pomembna dobrina za celotno družbo večji pomen in ceno. Nadalje je pomembno ozavestiti naročnike, predvsem javni sektor oziroma državo, da spremenijo odnos do kakovosti zasebnega varovanja in tudi do cene storitev zasebnega varovanj a. To pa pomeni, da izberejo izvajalca storitev zasebnega varovanja, ki ima ustrezne reference in bonitete, ne pa tistega, ki ponudi najnižjo ceno, kot se ponavadi dogaja danes na javnih razpisih. Ob tem bi se moral vsak naročnik vprašati, kako lahko družba za zasebno varovanje s tako nizko ceno poravna vse prispevke, izplača minimalno plačo varnostnikom ter druge stroške in hkrati kakovostno opravlja storitve. Zato se postavlja vprašanje, ali kupujemo varnost ali nevarnost? Mogoče je rešitevza to panogo tudi solidarna odgovornost za izplačilo plač varnostnemu osebju. □ Ste lahko bolj konkretni? To je sicer nekoliko nenavaden predlog za čas, v katerem živimo, bi se pa splačalo razmisliti o tem. Bistvo solidarne odgovornosti oziroma izplačila plač varnostnemu osebju je v tem, da minimalno plačo in prispevke varnostnemu osebju solidarno izplača naročnik varnostnih storitev, ki j e takšno družbo na javnem razpisu izbral, če zaradi prenizke cene varnostnih storitev družba za zasebno varovanje tega ne more izplačati. □ Ali to ne bi bila potuha podjetjem? Menim, da nikakor ne. Naročnik bi v takem primeru ob takšnih pogojih gotovo drugače ravnal pri izbiri družbe za zasebno varovanje najavnem razpisu. Temeljito bi preveril reference, bonitete, zmogljivosti zagotavljanja storitev, mogoče bi celo obiskal sedež družbe za zasebno varovanje in se osebno prepričal o razmerah, opremi in drugem, kar je pomembno za kakovostno in nemoteno opravljanje varnostnih storitev. Ob tem pa gotovo ne bi izbiral ponudnikov z najnižjo ceno oziroma celo sam vplival na ceno, ki ne zagotavlja poplačila vseh stroškov. Menim, da bi se s takšnim pristopom izognili vsem nepotrebnim težavam, s katerimi se srečuj emo na trgu, s tem, da bi varnostne storitve in varnostno kulturo dvignili na precej višjo raven ter odprli vrata nadaljnjemu razvoju panoge. • Pogodbe za varnostne storitve so praviloma sklenjene dolgoročno s fiksno ceno. Te pri naročnikih gotovo ne bo mogoče dvigniti zaradi zvišanja minimalne plače | delavcev. I

Medij: Finance
Avtorji: Tomažič Janez
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 09. 08. 2011 
Stran: 10