V DSU popravljali letno poročilo za leto 2009

Dnevnik, 20.07.2011

V_DSU_popravljali_letno_poro_ilo_za_leto_2009Tomaž Modic Ljubljana - V državnem DSU (nekdanja Slovenska razvojna družba) so popravljali letno poročilo za 2009. Revizorka družbe BDO Mateja Vrankar je namreč isto bilanco potrjevala dvakrat, vendar z različnimi podatki, je razvidno iz dokumentov, ki smo jih pridobil v uredništvu. Gre za to, da so v DSU pod vodstvom Marjana Podgorška učinke pripojitve hčerinske družbe DSU nepremičnine najprej zabeležili vpreneseni dobiček, kar je povečalo bilančnega, v naknadno popravljeni bilanci pa med rezerve.

Tako je imel DSU, ki državi lani poleg 2,7 milijona evrov nakazil v proračun ni izplačal dividend, 1,6 namesto 5,3 milijona evrov bilančnega dobička. »V procesu priprave poročila je nastala tudi sprememba, ki jo omenjate in je v pristojnosti poslovodstva družbe. Poslovodstvo družbe je namreč iz poslovnih razlogov želelo razporediti del dobička v rezerve,« so pojasnili v DSU. »V skladu z zakonskimi zahtevami se mora po koncu revidiranja s spremembami strinjati tudi revizijska družba, zato je DSU pridobil ustrezno soglasje revizijske družbe BDO, ki ji je tudi vrnil prvotne različice, da jih uniči,« so dodali. Vrankarjeva zagotavlja, da se predzadnja verzija od končnega poročila razlikuje zgolj »po razporeditvi postavk kapitala«, pri čemer računovodski standardi dopuščajo pripoznanje učinka pripojitve tako v prenesenem dobičku kot v rezervah. »Poročilo, ki ga skeniranega pošilja okoli nekdo, ki se predstavlja z imenom Baloh in navaja, da ga je našel v smeteh, ni niti končna niti uradna verzija,« je pojasnila. Omenimo, da je Vrankarjeva v imenu BDO opravila tudi revizijo poslovanja Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG) za leto 2009, vendar za podjetje, ki je letos zaradi večletnega izčrpavanja pristalo v stečaju, dodatnih pojasnil ni pripravila. »Razporeditev dobička leta 2009 med rezerve je po zakonu o gospodarskih družbah dopustna na način, kot ga je navedla Vrankarjeva,« nam je pojasnila Mojca Majic, direktorica Agencije za javni nadzor nad revidiranjem. »Če bi agencija na podlagi prijave oziroma suma kršitev pravil revidiranja zaznala kršitev, bi vsekakor ustrezno ukrepala na podlagi pristojnosti, ki jih ima po zakonu o revidiranju. Vendar se mora za to ugotovitev prepričati o nastali kršitvi in zato tudi začeti ustrezen postopek nadzora,« je dodala. tomaz.modic@dnevnik.si


Medij: Dnevnik
Avtorji: Modic Tomaž
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 07. 2011 
Stran: 21