Ali to drži, nam na US niso odgovorili neposredno; potrdili so le, da bodo obravnavo te zadeve nadaljevali že na seji 6. julija. ATVP proti državi Za kaj sploh gre? ATVP je zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje v začetku leta uvedel postopek proti državnim lastnikom devetih borznih družb (Zavarovalnica Triglav, Krka, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom, Sava, Telekom, NKBM, Abanka, Petrol). ATVP je od državnih lastnikov zahteval, da v teh družbah zmanjšajo lastniški delež pod 25 odstotkov ali pa objavijo prevzemno ponudbo. A so nato poslanci DZ maja sprejeli avtentično razlago zakona o prevzemih (75. in 63. člen), po kateri skupini povezanih oseb, ki so ob sprejetju prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo uskladijo z začetnim stanjem. S to razlago, ki državne lastnike odvezuje prevzemov ali odprodaje deležev, se ATVP na čelu z Damjanom Žugljem ni strinjal. Sprožil je ustavno presojo avtentične razlage prevzemnega zakona, hkrati pa US prosil za začasno odredbo, s katero bi do končne odločitve zadržali izvajanje avtentične razlage. A kot smo že omenili, US začasne odločbe naj ne bi izdal, ampak naj bi pohitel z izdajo dokončne odločbe. Žugelj bo vztrajal Kaj bo odločil US, poznavalci Neenotna praksa vrhovnega sodišča ► V zgodbo o ATVP in državnih lastnikih pa se je vmešalo tudi vrhovno sodišče, ki ga vodi Branko Masleša. Koje ATVP državnim lastnikom na skupščini Petrola odvzel glasovalne pravice, seje Petrol obrnil na vrhovno sodišče in to je po presoji 75. člena prevzemnega zakona ugodilo državnim lastnikom - ti so lahko glasovali. A pri Abanki - nekaj tednov pozneje -je vrhovno sodišče pri presoji istega člena odločilo diametralno nasprotno - državnim lastnikom Abanke ni pustilo glasovati, člen se jim ni več zdel jasen. Zakaj različni odločitvi vrhovnega sodišča v dveh primerih z enako pravno podlago? »Razlike pri sojenju med različnimi senati lahko nastanejo, saj sojenje ni in ne more biti avtomatični subsumpcijski mehanizem, ker zahteva konstantno interpretacijo in vrednotenje (pogosto) dvoumnih zakonskih določb, vpetih v širši pravno-logični sistem, v luči njihovega videnja oziroma razumevanja s strani posamičnih članov senata, kot tudi argumentov strank v posameznih postopkih oziroma njihovih vlogah,« so nam odgovorili z vrhovnega sodišča, kjer kot eno svojih glavnih nalog navajajo »poenotenje sodne prakse«. Poznavalci opozarjajo, da se to ni zgodilo prvič in da bi moralo vrhovno sodišče, če se pojavi dvom, sklicati opčo sejo in poenotiti lastno prakso. Vrhovno sodišče je sicer na koncu vložilo zahtevo za presojo ustavnosti 75. člena zakona o prevzemih, ker daje ta nejasen. nočejo špekulirati. Če bo odločba res izdana v dveh tednih, utegne vplivati že na skupščino NKBM, 21. julija; če bo potrjena razlaga ATVP, bo država brez glasovalnih pravic. Viri blizu ATVP pa že napovedujejo, da bodo, če bo US pritrdil DZ, in ne ATVP, pač sprožili postopke na drugi pravni podlagi - vprašanje pa je, ali bo to možno za vseh devet družb (Triglav, Krka, Pozavarovalnica Sava, Aerodrom, Sava, Telekom, NKBM,Abanka_nPetrol).Skratka, ATVP bo vztrajal, da morajo državni lastniki objaviti prevzem ali pa zmanjšati delež pod 25 odstotkov. •

Medij: Finance
Avtorji: Weiss Monika
Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja 
Datum: 28. 06. 2011
Stran: 8