Če se v kazenskem postopku izkažejo očitki proti Andreju Grahorju, nekdanjemu direktorju Toncity Pacifik investicije, in Bogdanu Orlu, predstavniku družbe Koperinvest, za utemeljene, potem bo treba pod drobnogled vzeti tudi Grahorjevo prodajo Toncitvjevega zemljišča podjetju MM finansiranje, ki je v lasti srbsko-angleškega poslovneža Milana Mandariča. Projekt z 20- letno brado Zelo zapleteno nepremičninsko špekulacijo je leta 1994 začel avstralski poslovnež slovenskega rodu Jose Zrim, ki je od občine Koper za malo manj kot 1,8 milijona nemških mark (60 mark za kvadratni meter) kupil skoraj tri hektare veliko zemljišče v neposredni soseščini koprske sodne palače. V začetku leta 2003 se je zaradi vseh neuresničenih projektov in slabega poslovanja začela prisilna poravnava družbe Toncity Pacifik investicije (TPI) v približno 30-odstotni lasti Joseja Zrima. »Ker načrta finančnega prestrukturiranja prisilne poravnave zaradi pomanjkanja denarja nismo mogli uresničiti, sem bil prisiljen poskrbeti za upnike. Nikoli nisem dobil nobenega drugega napotka skupščine družbe,« je včeraj za Delo pojasnil 81-letni Andrej Grahor. Zato je prodal edino premoženje družbe koprsko parcelo. Po zagotovilih Joseja Zrima in njegovih sodelavcev bi za takšno prodajo po zakonu o gospodarskih družbah moral imeti sklep skupščine. Jose Zrim je zahteval razveljavitev prodaje ali plačilo 25 milijonov evrov škode, kolikor naj bili vredni zemljišče in pričakovani zaslužki. Spor, v katerem je Zrima zastopala Odvetniška družba Čeferin, je Zrim lani dokončno izgubil na višjem sodišču in se ni odločil za vložitev revizje na vrhovnem sodišču. Iz tega bi lahko sklepali, da je zemljišče nekdanjega Toncitya dokončno Mandaričevo. Denarni tokovi zanimajo kriminaliste Toda pred koprskim sodiščem se je oktobra lani začel kazenski proces, ki ga je na podlagi Zrimove ovadbe sprožilo koprsko okrožno državno tožilstvo. Koprski kriminalisti so po temeljiti preiskavi Grahorja ovadili storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic, ker naj bi brez posebnega sklepa skupščine in brez vednosti lastnikov družbe prodal parcelo. Kupnina je znašala 9,36 milijona evrov - približno 320 evrov za kvadratni meter -, od tega je bilo štiri milijone evrov plačila predvidenega v naravi s približno 1770 kvadratnimi metri poslovnih prostorov. Kako je družba TPI, ki jo je tedaj še vodil Grahor, porabila 5,36 milijona, nam ni uspelo natančno izvedeti. Družba je morala poravnati terjatve upnikov, milijon pa naj bi bil nakazan tudi na račun TPI, od koder je bilo izvršenih še nekaj plačil in posojil. Potek denarnih tokov in plačil so preverili kriminalisti, ki bodo o tem verjetno še poročali na sodišču. Podjetje Galeb, ki je v lasti Bogdana Orla in ki je lastnik podjetja Koperinvest, je v poslu zaslužilo milijon evrov, saj je najprej nastopilo kot kupec, nato pa za to, da je odstopilo od posla, prejelo milijon evrov od Mandariča. Zrim se še ni vdal Nadaljevanje sojenja je predvideno za septembra. Nanj bodo vabili tudi Joseja Zrima, za katerega je njegov odvetnik Dejan Šebenik dejal, da bo težko prišel iz Avstralije, ker je bolan, in predlagal zaslišanje po telekonferenci. Tožilci temu ne nasprotujejo, vprašanje je, ali ga je formalnopravno mogoče izpeljati tako, da bo skladen z avstralskimi predpisi. Če bi dokazali kazensko odgovornost obtoženim, bi to moralo vplivati na obnovitev postopka v gospodarskem sporu, je prepričan avstralski poslovnež Jose Zrim. Pred dvema dnevoma je Dejan Šebenik poskušal pred novogoriškim sodiščem dokazati koprskemu notarju Dravu Ferligoju krivo izpovedbo o tem, kdaj je prvič izvedel za primer. Če prva izpovedba ni pomembna za odločitev v gospodarskem sporu, bi morali postopek pred sodiščem obnoviti, če bi dokazali, da je bila kriva. Okrajno sodišče je ugotovilo, da Ferligoj ni lagal, odvetnik Šebenik pa včeraj še ni vedel, ali bo avstralski poslovnež zahteval pritožbo na višjem sodišču. Podrobnost vsekakor kaže, da se avstralski poslovnež še ni vdal, vsi pravni zapleti pa pomenijo dodatno težavo za sprejetje podrobnega prostorskega načrta, ki so ga na občini Koper napovedali za prihodnje leto. Mandarič bi lahko že začel graditi poslovno-stanovanjski objekt, toda občina je prepovedala gradnjo po starem prostorskem načrtu.

Medij: Delo
Avtorji: Šuligoj Boris
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Slovenija
Datum: 11. 06. 2014 
Stran: 11