Stečajnik Preventa proti ločitveni pravici LHB in vračilu posojila Zakeršniku

Dnevnik, 05.02.2011

Ste_ajnik_Preventa_proti_lo_itveni_pravici_LHB_in_vra_ilu_posojila_Zaker_nikuPet bank v (ne)posredni lasti države je v stečaju Preventa Globala skupaj prijavilo za skoraj 50 milijonov evrov terjatev. Iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, ki ga je stečajni upravitelj Preventa Globala Boris Kastivnik predložil okožnemu sodišču v Slovenj Gradcu, je tako razvidno, da je največji bančni upnik propadle tovarne avtomobilskh prevlek NLB.

Prva med državnimi bankami je namreč prijavila 17,7 milijona evrov terjatev, pri čemer ima večino tega zneska, natančneje 15,4 milijona evrov, »pokitega« z zavarovanji na nepremičninah in kupnino od prodaje hrvaške družbe AD Plastik. Med ostalimi državnimi bankami imata terjatve vsaj na papirju najbolje zavarovani NKBM, pri katerih je Prevent Global za 6,5 milijona evrov posojila zastavil 35-odstotni delež v Preventu Lamitexu in skoraj desetletje stare terjatve do podjetja Šepič, in Banka Celje. Medtem ko ima Abanka z ločitveno pravico zavarovano le dobro polovico skoraj 14-milijonske terjatve, je največ neznank povezanih z 9,5 milijona evrov vrednim zahtevkom frankfurtske banke LHB. Stečajni upravitelj ji je namreč priznal le ločitveno pravico na premoženju v skupni višini dveh milijonov evrov, ne pa tudi preostalih zavarovanj iz naslova cesij. Teh po Kastivnikovi oceni v LHB niso podkrepili z notarskm zapisom sporazuma o odstopu terjatev. Prav tako LHB kot prednostno terjatev ni priznal zahtevka za odškodninsko odgovornost, pri čemer iz dokumentacije ni mogoče ugotoviti, na kaj se ta nanaša. Kot je znano, je z LHB pred leti dvignila veliko prahu že z odobritvijo 30 milijonov evrov vrednega posojila podjetju v lasti enega od lastnikov Preventa Globala Tanka Zakeršnika, njene okoliščine pa so preiskovali tudi kiminalisti. Tako Zakeršniku kot tudi nekdanjemu predsedniku uprave Preventa Globala Jožetu Kozmusu stečajni upravitelj sicer ni priznal vseh prijavljenih terjatev. Pri Zakeršniku je sporno 1,6-milijonsko posojilo, k ga je njegovo podjetje Eurocity novembra 2009 dalo Preventu Globalu. Po zakonu o gospodarskh družbah (ZGD-1) namreč družbenik, k je v času, ko bi moral družbi zagotoviti lastni kapital, namesto tega družbi dal posojilo, proti njej ne more uveljavljati zahtevka za vračilo posojila v stečajnem postopku. Kozmus pa je za zdaj ostal brez dobrih 900.000 evrov, ki so še vedno predmet pravdnega postopka na delovnem sodišču. Še skoraj 33 milijonov evrov je pogojnih terjatev, k so jih prijavila podjetja, povezana s Preventom, med drugim tudi nemšk Prevent Dev v lasti Nijaza Hastorja Od 2 milijonov evrov terjatev, ki so jih prijavili delavci Preventa Globala, pa je 1,6 milijona evrov prednostnih. primoz.cirman@dnevnik.si


Medij: Dnevnik
Avtorji: Cirman Primož
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 05. 02. 2011 
Stran: 21