Poleg Šrota in pravne osebe Atke Prima sta obtožena še Šrotova dolgoletna sodelavka, borznica Vesna Rosenfeld, in nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar. Glede na dosedanje stališče obrambe ni verjetno, da bo kdo od obdolženih priznal krivdo, zato bo po vsej verjetnosti sledilo sojenje. Sicer še vedno velja začasno zavarovanje za polovico Šrotove hiše v Laškem, ki jo je Srot ze pred leti z darilno pogodbo prenesel za ženo, ter za delnice. Znano je, da je tožilec specializiranega državnega tožilstva Jože Kozina avgusta 2012 vložil obsežno obtožbo zaradi domnevno spornega lastninjenja Pivovarne Laško in trgovanja z delnicami Istrabenza. Del obtožbe, ki se nanaša na slednje očitke, je sodišče že obravnavalo in julija lani presodilo, da je Šrot naklepno zlorabil položaj pri vodenju Pivovarne Laško s sklenitvijo opcijskih pogodb o prodaji delnic Istrabenza. Prav tako ni deloval po zakonu o gospodarskih družbah, saj teh opcijskih pogodb ni predložil računovodstvu, kar bi moral. Bavčar je po mnenju prvostopenjskega senata Šrota napeljeval k temu dejanju, nato pa, tako kot brata Sušinski (nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski in nekdanji svetovalec za finance v Istrabenzu Kristjan Sušinski), razpolagal z velikansko vsoto denarja, o kateri je vedel, da je bila pridobljena nezakonito. Šrot je bil obsojen na pet let in deset mesecev zapora, Bavčar pa zaradi napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja na sedem let. Oba bosta morala plačati še 35.000 evrov denarne kazni, Bavčar bo moral poleg tega vrniti še 21 milijonov. Sodišče je spoznalo za kriva tudi Nastjo in Kristjana Sušinskega. Prvi bo moral, če bo sodba obveljala, za rešetke za tri leta in devet mesecev, drugi pa za tri leta in pol, plačati bosta morala še 35.000 evrov denarne kazni. Soobtoženi Bahtijar Bajrovič, lastnik Sportine Bled, je krivdo zaradi kaznivega dejanja uničenja ali ponareditve poslovnih listin že prej priznal in jo odnesel s pogojno zaporno kaznijo, prav tako odvetnik Branko Lipovec za pomoč pri omenjenem kaznivem dejanju. Za pravno osebo Sportino Bled je bila izrečena denarna kazen v višini 50.000 evrov. Zdaj še o spornem lastninjenju Ljubljanska okrožna sodnica Vladislava Lunder bo zdaj odločala še o delu obtožbe v povezavi z lastninjenjem laškega pivovarja. Očitki se nanašajo na čas med 7. novembrom 2008 in 30. junijem 2009, ko je bil Srot solastnik in direktor Atke Prima kot obvladujoče družbe koncema ter hkrati direktor Pivovarne Laško in predsednik nadzornega sveta Pivovarne Union in Radenske. Tožilstvo mu očita domnevno zlorabo položaja in pravic pri odreditvi posojil, ki so jih morali Pivovarna Union, Radenska, Fructal, Pivovarna Laško in Delo dati Infond Holdingu in Centru naložbe, prek katerih je Šrot obvladoval laškega pivovarja in del Mercatorja, za potrebe financiranja njegovega prevzema laškega pivovarja. Pet družb je bilo po prepričanju tožilstva s tem oškodovano za 109 milijonov evrov - Pivovarna Laško za 7,60 milijona evrov, Pivovarna Union za 44,75 milijona evrov, Radenska za 40,40 milijona evrov, Fructal za 9,40 milijona evrov in Delo za sedem milijonov evrov. »Obramba bo med dokaznim postopkom dokazala, da so očitki tožilstva neutemeljeni, in sicer predvsem ne drži očitek, da naj bi bili ti posli izvedeni v škodo družb Skupine Pivovarne Laško, saj je tudi izvedenec v enem izmed odškodninskih postopkov, ki se vodijo v zvezi z istimi očitki, potrdil, da Center naložbe in Infond Holding v obravnavanem času nista bila insolventna in sta imela več premoženja kakor obveznosti,« povzema stališče obrambe Šrotov pooblaščenec, odvetnik Blaž Kovačič Mlinar. Dodaja, da se obramba ob tem »zaveda, da bo v trenutni družbenopolitični klimi izredno težko prodreti z razbremenilnimi dokazi, tudi zato, ker o zadevi sodi ista sodnica, ki je v prvem delu postopka Šrota spoznala za krivega.« Oškodovane družbe so, kot omenjeno, vložile odškodninske tožbe zoper družbo Atka Prima kot nekdanjo koncernsko krovno družbo laške pivovarne ter njenega lastnika in nekdanjega prvega moža Pivovarne Laško Boška Šrota in zahtevajo plačilo odškodnin v skupni višini več kot 115 milijonov evrov.

Medij: Delo
Avtorji: Ropac Iva
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 20. 01. 2014 
Stran: 7