Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina. Zakon o javni rabi slovenščine (Ur. 1. RS 86/2004, 8/2010) v 16. členu določa, da morajo biti vsi splošni akti pravnih oseb zasebnega prava in fizičnih oseb, ki opravljajo registrirano dejavnost, v slovenščini, v skladu s področno zakonodajo. V slovenščini mora potekati tudi notranje poslovanje teh oseb, ki se nanaša na urejanje pravic in dolžnosti iz delovnega razmerja, na dajanje navodil in obveščanje delavk ali delavcev ter na varstvo pri delu. Če gre za delovno razmerje s tujcem, ki opravlja sezonska dela, je pri tem dopustna souporaba tujega jezika. Nadzor nad izvajanjem določil Zakona o javni rabi slovenščine je v pristojnosti inšpekcije. Z globo od 3000 do 40.000 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, če pri notranjem poslovanju fizičnih in pravnih oseb ne zagotavlja predpisane rabe slovenščine v skladu s 16. členom tega zakona. Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojni podjetnik posameznik pa se za ta prekršek kaznuje z globo od 1200 do 4000 evrov. V zvezi s poslovanjem gospodarskih družb je uporaba slovenskega jezika določena tudi v Zakonu o gospodarskih družbah. Določbe o rabi slovenskega jezika v povezavi z zaposlenimi so v 11. členu navedenega zakona, ki določa: "Poslovodstvo mora zagotoviti, da sporazumevanje z delavci v družbi v zvezi z dajanjem navodil za njihovo delo, vodenjem postopkov, v katerih se odloča o njihovih pravicah, in sodelovanjem delavcev pri upravljanju poteka v slovenskem jeziku, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa lahko tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku." Zakon o gospodarskih družbah razen za področje sporazumevanja z delavci določa rabo slovenskega jezika tudi za sestavo in objavo aktov družbe, in sicer v naslednjih primerih: če so z zakonom ali aktom o ustanovitvi družbe določeni kot obvezni; če so namenjeni družbenikom ali so pomembni za uresničevanje njihovih pravic in obveznosti; če so namenjeni osebam, ki so v družbi v delovnem razmerju; če so naslovljeni na državljane Republike Slovenije v zvezi z zadevami družbe. Na območjih, kjer živi italijanska ali madžarska narodna skupnost, se v aktih lahko uporablja tudi italijanski ali madžarski jezik. Zakon določa v primeru nespoštovanja uporabe slovenskega jezika tudi visoke kazni. Tako se družba v primeru kršitve zgoraj navedenih določb kaznuje s kaznijo od 16.000 do 62.000 evrov, odgovorna oseba pa s kaznijo od 1000 do 4000 evrov. V zvezi s sporazumevanjem z zaposlenimi torej ni nobenega dvoma o obvezni uporabi slovenskega jezika. Delavcem pa je tudi zagotovljeno, da morajo biti vsi akti, ki so v zvezi z delavci (različni splošni akti, pravilniki) ali se neposredno nanašajo na delavce (pogodbe o zaposlitvi, razni sklepi itd.), v slovenskem jeziku."

Medij: Večer
Avtorji: Lašič Jolanda
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 28. 12. 2010 
Stran: 41