ki kot nacionalna VEM točka že sedaj izvaja podporne storitve za podjetja, vzpostavil elektronski naslov, na katerega se bodo lahko podjetja (tako potencialna, obstoječa, domača, tuja...) na ŠPIRIT kot nacionalno vstopno točko VEM obračala s svojimi vprašanji. Ta so povezana bodisi z ustanovitvijo podjetja, iskanjem finančnih virov, z razvojnimi spodbudami ali spodbudami za investitorje, z zakonodajnimi spremembami... Do tega dne bo ŠPIRIT tudi pripravil predlog nabora storitev, ki jih bo izvajal kot nacionalna VEM točka. ŠPIRIT namreč deluje tudi kot koordinator na lokalni ravni, hkrati pa skrbi tudi za zbiranje informacij o administrativnih ovirah, s katerimi se srečujejo podjetja ter na temelju tega, kot zatrjujejo na MGRT, pripravlja predloge, pobude in rešitve za njihovo odpravo. In kaj to pomeni za reševanje konkretnih težav podjetij? Nedavno smo v Dnevniku na primer omenili primer Nektar Nature, ki se je leta 2009 prav zaradi možnosti širitve preselil v Kamnik, pred časom pa se je izkazalo, da se to še dolgo ne bo zgodilo, saj se zapleta pri sprejemu občinskega podrobnega načrta. Odločanje o njem je namreč prestavljeno za dve leti. Idejo za neke vrste gospodarskega ombudsmana so dali gospodarstveniki, saj imajo pri reševanje takih izzivov predvsem majhna in srednje velika podjetja največ težav, v javnosti pa jo je delil Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja v nazarskem BSH, nominiranem podjetju za gazelo savinjsko-zasavske regije 2012. »Prepričan sem, da je večina tovrstnih problemov rešljivih. In če bo za to zadolžen nekdo na ministrstvu ali pa ekipa ljudi, se bodo zadeve zagotovo reševale hitreje,« pravi mladi menedžer leta 2012, ki podpira odločitev MGRT oziroma agencije ŠPIRIT. Zaživel bo nelektronski naslov, kamor bodo podjetniki posredovali informacije o zanje nerešenih ovirah. In ko se bo ŠPIRIT soočil s problemom, kije dalj časa nerešen zaradi administrativnih ovir države, bo s tem seznanil državnega sekretarja na MGRT v vlogi odposlanca MSP (za mala in srednja podjetja), ki bo poskušal pomagati pri rešitvi problema, pojasnjujejo na MGRT. Prve korake v smer aktivnega reševanja težav torej lahko gazele pričakujejo v drugi polovici leta. Na MGRT so tudi že stekle aktivnosti za preveritev možnosti uvedbe partnerske družbe v Zakon o gospodarskih družbah. Julija lani so namreč z novelo ZGD umaknili institut tihe družbe, zaradi česar so na primer v gorenjski gazeli Protim Ržišnik Pere tiho družbo z enajstimi družbeniki ukinili. Andrej Ržišnik, direktor podjetja Protim Ržišnik Pere, sicer poudarja, da podpira odločitev MGRT o izbrisu instituta tihe družbe iz ZGD, saj ta ni bila optimalna in je dopuščala odklone, da pa želijo imeti v podjetju še naprej pregleden in motivirajoč sistem, zato so predlagali dopolnitev zakona z institutom partnerske družbe. Skupaj z ministrstvom za finance pa bodo strokovnjaki MGRT preučili predloge gazel za razbremenitev nagrad za delovno uspešnost sodelavcev. Prav tako bodo še preučili možnosti dodatnih davčnih olajšav za investiranje. Konec aprila smo napovedovali, da bo MGRT še v prvi polovici leta objavil ukrep za neposredno pomoč hitro rastočim podjetjem, torej tudi gazelam. Vendar so bile napovedi ministrstva preveč optimistične, saj datum objave javnega razpisa za spodbujanje rasti hitro rastočih podjetij zaradi priprave rebalansa proračuna še ni znan. Prav tako tudi ni znano, kakšne vrste instrument za hitro rastoča podjetja bo na volio. x »Prepričan sem, da je večina tovrstnih problemov rešljivih. In če bo za to zadolžen nekdo na ministrstvu ali pa ekipa ljudi, se bodo zadeve zagotovo reševale hitreje.«

Medij: Dnevnik
Avtorji: Petkovšek Štakul Jana
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 10. 06. 2013 
Stran: 9