V členu lOb ZGD-1 je ustavno sodišče obdržalo veljavno ureditev, ki bo imela za posledico, da mora sodišče po 24. maju 2013 začeti postopek za odpoklic poslovodij in članov nadzornih svetov družbe, nad katero seje začel stečajni postopek, prisilna poravnava ali prisilna likvidacija v vseh drugih družbah, v katerih opravljajo funkcijo člana poslovodstva ali nadzora. Takšen postopek se bo moral začeti po uradni dolžnosti, sodišče pa bo ob upoštevanju okoliščin konkretnega primera moralo določiti tudi trajanje ukrepa, ki pa ne sme trajati več kot deset let po pravnomočnosti sodne odločbe, s katero sodišče izreče ukrep. Kdo je član poslovodstva Tretji odstavek člena lOb ZGD-1 je za potrebe tega člena tudi posebej definiral pojem člana poslovodstva družbe. In sicer je določil, da se za člana poslovodstva družbe po tem členu štejejo vse osebe, ki se v poslovni register vpišejo kot osebe, pooblaščene za zastopanje družbe. Takšna določba vključuje tudi prokuriste, ker se tudi ti v poslovni register vpisujejo kot osebe, pooblaščene za zastopanje. Prokurist je posebna oblika pooblaščenca, ki sploh nima pristojnosti za vodenje družbe, zato ni smiselno, da se ga kaznuje za morebitno insolventnost. Odpoklic ob začetku prisilne poravnave Postopek se bo moral začeti tudi zoper poslovodje in člane organa nadzora družb, nad katerimi bo začet postopek prisilne poravnave, čeprav bo mogoče prisilna poravnava uspela in bo vzrok insolventnosti odpravljen. V praksi se pogosto po pojavu finančnih težav vključijo tako imenovani krizni menedžerji, to so osebe s specialnimi znanji s področja prestrukturiranja podjetij, ki izvedejo tudi postopek prisilne poravnave. Čeprav je sklep o zadržanju kot razlog za zadržanje navedel tudi zaščito kriznih menedžerjev, so tudi ti zajeti z določbo člena lOb ZGD-1. Kako preprečiti sodni odpoklic Odpoklica v vseh drugih družbah ne bo le, če bo prizadeta oseba dokazala, da je v družbi, nad katero je bil začet eden izmed navedenih postopkov, ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Prizadeti bo tako moral dokazati, da ni odgovoren, da se je nad družbo začel eden izmed opisanih postopkov. Čeprav iz odločbe ustavnega sodišča izhaja, da bodo prizadeti imeli možnost sodnega varstva, je sporno, da bodo morali nositi negativne posledice nepravdnega postopka in dokazovanja, da so ravnali z dolžno skrbnostjo, čeprav se bo pri določenih izkazalo, da ni razlogov za odpoklic. Navedena ureditev tako izhaja iz domneve, da so organi vodenja ali nadzora vedno odgovorni za insolventnost oziroma za razlog, zaradi katerega seje začel postopek prisilnega prenehanja. Takšna domneva je v številnih primerih napačna, vendar bo v vseh primerih dokazno breme na članih organa vodenja ali nadzora. Od kdaj naprej Omenjena ureditev velja zgolj za naprej, torej za tiste družbe, nad katerimi seje eden izmed navedenih postopkov začel po objavi odločitve ustavnega sodišča, ko je prenehalo predhodno zadržanje izvajanja spornih določil, ki ga je prav tako odredilo ustavno sodišče. V tej zvezi člen lOb ZGD-1 izrecno ne določa, da se odpoklic nanaša zgolj na organa vodenja in nadzora, ki so imeli mandat v trenutku začetka enega izmed opisanih postopkov, saj določa le odpoklic člana organa družbe, nad katerim je bil začet postopek. Vendar razlago, da se lahko odpoklic nanaša zgolj na organe v času začetka postopka, zahteva pravna varnost. Če bi naj določba veljala za vse člane organa, ki so kdaj opravljali funkcijo člana vodenja ali nadzora, bi to moralo biti izrecno določeno, a ni. Pričakovati je, da bo omenjena ureditevvpraksi povzročala številne težave, na katere bo morala odgovoriti sodna praksa.

Medij: Finance
Avtorji: Kontarščak Kristijan Anton
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 05. 06. 2013 
Stran: 16