In sicer bi SLS te pravice odvzela vsem tistim, katerih podjetja so pristala v prisilni poravnavi ali v stečaju. Pa še vsem tistim, ki so se iz takega podjetja sicer že umaknili, a so to storili v manj kot dveh let pred njegovim propadom. Ista usoda naj bi veljala tudi za lastnike nasedlih podjetij, če obvladovali več kot četrtino delnic oziroma lastniških deležev. Izgubili pa bi jo prav v vseh svojih podjetjih, tudi v tistih, ki so uspešna. Tak odvzem ekonomskih pravic mimogrede, te jamči tudi Splošna deklaracija človekovih pravic Združenih narodov - se naj bi zgodil avtomatično, takoj ko bi sodišče proti kakšnemu podjetju začelo postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Podjetnik, ki bi menil, da se mu je zgodila krivica, pa bi lahko potem sprožil postopek in dokazovati, da je v nasedli družbi deloval kot dober gospodar oziroma da ni vplival na njegovo poslovanje. Gre za tako imenovano "obrnjeno dokazno breme". Kot je razvidno že iz zakonskega predloga SLS, pa je v ostalih državah EU prepoved nadaljnjega poslovanja skrajni ukrep. Sodišča ga ne razglasijo avtomatično, z vsako prisilno poravnavo ali vsakim stečajem. Pač pa takrat, ko jasno in nedvoumno dokažejo, da so gospodarstveniki delovali kriminalno. To bi v drugih primerih pomenilo, da bi osumljenca že po prvi obravnavi vrgli v zapor, on pa bi moral dokazovati svojo morebitno nedolžnost. Ukrep proti anomalijam Zakaj je SLS predlagala tako neizprosne in ostre kazni? "K vložitvi predloga novele zakona nas je vzpodbudilo mnogo v zadnjem času še posebej izpostavljenih in medijsko odmevnih primerov, ko se ugotavlja, da imajo določeni posamezniki poleg osnovnega podjetja še celo verigo takšnih ali drugačnih povezanih in nepovezanih podjetij, s katerimi neovirano in brez kakršnega koli zadržka normalno delujejo in poslujejo in to kljub dejstvu, da so uničili podjetja in življenja marsikaterih delavcev in poslovnih partnerjev in jim je za to kaj malo mar," so na naše vprašanje odgovorili iz stranke. Še en protitajkunski zakon, torej. Toda vsi propadli podjetniki niso lopovi, velika večina ima samo imajo smolo. Pač gre za pogumne ljudi, ki so imeli poslovno idejo, tvegali svoje premoženje ...dn izgubili. Od teh revežev pa bi SLS zdaj zahtevala, da še dodatno dokazujejo, kako so imeli smolo. In čeprav v stranki predlagajo, da gre zgolj za "nepravdni postopek," bi se verjetno mnogi še dodatno zadolžili in najeli odvetniki. Kdo bi potem še sploh tvegal poslovne podvige? Pomislite denimo na Henrvja Forda, slovitega avtomobilskega pionirja. Njegova prva firma, Detroit Automobile Companv, je leta 1901 pristala v stečaju. Iz "zdravega jedra" je nastalo Fordovo drugo podjetje, Henry Ford Companv. Ampak tudi tega je Ford moral zapustiti. Podjetje, ki še danes nosi njegovo ime, je nastalo leta 1903, Ford Motor Companv. V stečaju je 1923. pristala tudi prva družba VValta Disneva, Laugh-O-Gram. Družbe Donalda Trumpa pa so v stečaju pristale v letih 1992 in 2004. SLS računa na hitra sodišča Dodatni dvomi pa so še zaradi razvpito dolgotrajnih postopkov pred slovenskimi sodišči. A to SLS ne skrbi. "Trajanje postopkov je odvisno od predvsem od sodišč in je posledica in stvar organizacije njihovega dela," so Večeru odgovorili iz stranke. "Glede, na to, da bo aktivno legitimirani stranki v interesu, da se postopke zaključi čim prej (in ji ne bo v interesu, kot je to ponavadi, da se postopke zavlačuje), pričakujemo hitro reševanje postopkov." V SLS pa tudi ne vidijo razloga, da bi sprejetje te novele kakor koli vplivalo na potek insolventnih postopkov. Še ena podrobnost predloga SLS pa je določilo, da bi kazen veljala za tiste, ki so že navedene poslovne vloge igrali v obdobju do dveh let pred propadom podjetij. Zakaj ravno dve leti? "Da bi preprečili izigravanje določb zakona oz. onemogočili izogibanje predvidenim sankcijam," pojasnjujejo v stranki. "Če bi določba veljala le za osebe, ki so v funkciji v trenutku začetka insolvenčnih postopkov, bi se ti s pravočasnim umikom preprosto lahko izognili sankcijam." A spet si ni težko predstavljati protiprimera. Denimo da pošten podjetnik nevede proda podjetje lopovu, ki ga uniči. Prodajalec med tem ustanovi novo firmo in jo tudi uspešno vodi. Po zakonskem predlogu SLS bi ta nova firma kar čez noč ostala brez direktorja in lastnika, vsi posli bi bili nekaj časa zamrznjeni (ker lastnik ne bi smel izvajati svojih lastniških pravic in imenovati svojega naslednika). Sodišča pa bi mlela in nekaj mesecev, če ne let, dokler ne bi le odločila, da si ta prodajalec le zasluži, da vodi svojo firmo. Ta pa bi medtem že pristala v stečaju in začaran krog bi bil sklenjen.

Medij: Večer
Avtorji: Stojan Jure
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 11. 03. 2011 
Stran: 4