Dobre revizijske komisije so tudi pomoč (zlasti) nadzornemu svetu pri uspešnem in učinkovitem upravljanju tveganj. Že sam zakon o gospodarskih družbah (ZGD) v 280. členu kot eno od nalog revizijske komisije navaja »spremljanje učinkovitosti notranje kontrole v družbi, notranje revizije, če obstaja, in sistemov za obvladovanje tveganja«. Revizijska komisija in notranja revizija Pomembno je, da si revizijska komisija zagotovi neposreden stik z notranjo revizijo in njeno neposredno poročanje. Žal v praksi še vedno vidimo primere, ko poročila notranje revizije predstavlja uprava, uprava ne dovoli neposrednega posredovanja poročil notranje revizije nadzornemu svetu, revizijska komisija se z vodjo notranje revizije ne srečuje brez članov uprave in podobno. Pogosto so takšna ravnanja znamenje nekorektnih odnosov med upravo in nadzornim svetom, v takih primerih pogosto nadzorni svet ne prejema realne slike, lahko gre celo za prikrivanje prevare. Kako oblikovati revizijsko komisijo Za kakovostno delo članov revizijske komisije niso dovolj le volja in dobre povezave, zlasti neodvisni zunanji strokovnjak mora imeti dovolj znanja in izkušenj, da pravočasno prime »bika za roge«. Torej opozori na prava področja tveganj, na katera naj se uprava in nadzorni svet bolj osredotočita, imeti mora tudi vsaj osnovna znanja s področja notranje revizije, če gre za družbo, ki ima vzpostavljeno notranjo revizijo (denimo finančna institucija). Kakšen naj bi bil izobrazbeni profil zunanjega neodvisnega člana, je odvisno od organizacije, njene velikosti in kompleksnosti. Ravno zato, ker ne gre zgolj za računovodske izkaze, profil »računovodja« navadno ne zadostuje, tudi pri vključitvi zunanjih revizorjev (računovodskih izkazov oziroma »pooblaščenih revizorjev«) je zaradi morebitnega nasprotja interesov nujna izjemna pazljivost. Kje izvemo še več? Zelo kakovostna in uporabna so Priporočila za revizijske komisije, ki jih je izdalo Združenje nadzornikov Slovenije. Ta vključujejo tudi številna praktična orodja, ki so lahko nadzornikom in članom revizijskih komisij v pomoč pri prizadevanjih za izboljšanje delovanja revizijske komisije posamezne družbe. Zakaj se to splača? Vsako delo prinaša poleg pravic (do plačila in drugo) tudi odgovornosti. Verjamem, da se bo odgovornost članov nadzornih svetov in revizijskih komisij uresničila tudi v praksi, zakonodaja na tem področju obstaja že dalj časa. Kobo tožnik, bo tudi sodnik in tudi sprememba lastništva lahko pomeni spremembe na tem področju, ki so ne nazadnje v našem prostoru še kako potrebne. Op.: članek izraža izključno stališče avtorice in ni nujno enako stališču HA - Slovenskega inštituta in družbe 4 E. Pomemben steber korporativnega upravljanja. Revizijska komisija je lahko dragocena pomoč nadzornemu svetu, če opravlja strokovne naloge, ki so podpora odločanju nadzornemu svetu. Prav neodvisnost od poslovanja in družbe omogoča članom revizijske komisije, da lahko nepristransko pogledajo delovanje družbe in se do tega opredelijo ter priporočajo, kaj in kje bi se dalo še izboljšati. Polona Pergar Guzaj: Za kakovostno delo članov revizijske komisije niso dovolj le volja in dobre povezave, zlasti neodvisni zunanji strokovnjak mora imeti dovolj znanja in izkušenj.

Medij: Finance
Avtorji: Pergar Guzaj Polona
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 03. 06. 2015
Stran: 11