Opredelitev v računovodskih standardih Področje poslovnih združitev je urejenov 10. točki uvodavSRS ter v MSRP 3 - Poslovne združitve. Kot je razvidno iz zapisanih definicij v nadaljevanju, je pravna združitev, ki jo ureja zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1 ), le ena Izmed oblik združitve, pri kateri se mora ali pa se lahko uporablja MSRP 3. MSRP 3 opredeljuje poslovno združitev (buslness combination) kot transakcijo ali drug poslovni dogodek, v kateri oziroma katerem prevzemnik pridobi obvladovanje enega ali več poslovnih subjektov. Z obvladovanjem razumemo zmožnost odločanja o finančnih In poslovnih usmeritvah podjetja z namenom pridobivanja koristi od njegovih aktivnosti. Poslovni subjekt pa je povezani niz aktivnosti In sredstev, s katerimi se lahko ravna In o katerih se odloča. Razkritja v letu združitve Splošna obveznost razkrivanja informacij za prevzemnika jezapisana v MSRP 3.59 in 3.61. Prevzemnik mora razkriti inf ormacije, ki omogočaj o uporabnikom nj egovih računovodskih izkazov da ocenij o naravo in denarno izražene učinke poslovne združitve, ki se zgodi v poročevalskem obdobju ali po koncu poročevalnega obdobja, a preden je bila odobrena izdaja računovodskih izkazov. Seveda se določbe uporabljajo le za bistvene zneske, in to v nekaterih primerih lahko tudi na agregirani podlagi, če jebiloizvedenihveč poslovnih združitev v istem obdobju. Sestavni del standarda je tudi Priloga B - Napotki za uporabo, ki vsebinsko podrobneje opredeli, s katerimi podatki bo dosežen cilj Iz navedenih dveh členov standarda. Bralcem priporočamo prebiranje standarda In primerjavo z razkritji v letnih poročilih slovenskih podjetij. Pogosta in hkrati obvezna razkritja predstavljamo v nadaljevanju: ■ Med splošnimi razkritji naj opozorimo na kvalitativen opis dejavnikov, ki sestavljajo pripoznano dobro ime, kot so pričakovane sinergije zaradi združenega poslovanja prevzemnika in prevzetega podjetja, neopredmetena sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za ločeno pripoznavanje, ali drugih dejavnikov. Enako velja za izpogajani nakup (v primeru slabega imena). ■ Razkritja o prenesenem nadomestilu in odškodninskih sredstvih morajo vsebovati »specifikacijo« po posameznih vrstah nadomestil. Torej, koliko v denarju, koliko v stvarnih sredstvih ali morda v izdanih vrednostnih papirjih. Posebej je treba razkriti pogojno nadomestilo (plačilo v odvisnosti od prihodnjih dogodkov) - znesek, opis dogovora ter razpone, ki so bili uporabljeni pri ocenjevanju, ter denimo v odvisnosti. ■ Razkrivanje posameznih bilančnih postavk - denimo za terjatve tako bruto vrednost kot popravke vrednosti, in to po posameznih vrstah terjatev. ■ Razkriti je treba zgoščeno bilanco stanja prevzetega subjekta - le po pomembnih postavkah. ■ Pri razkrivanju pogojnih sredstev in pogojnih obveznosti je treba opisati njihovo naravo ter razkriti, zakaj niso pripoznane - še posebej tiste, katerih poštene vrednosti ni možno zanesljivo izmeriti. ■ Razkrivanje zneska dobrega imena, ki bo odštet za davčne namene. ■ Vsebinsko in vrednostno razkritje vseh ločenih transakcij (plačilo stroškov svetovalcev) in tudi poravnavo prej obstoječih razmerij (tožba). ■ Za uporabnike pa so pomembni podatki o prihodkih in poslovnem izidu prevzetega podjetja, ki so vključeni v izkaze prevzemnika, ter znesek prihodkov za celotno poročevalsko obdobje. Kot je razvidno iz naštetih razkritij, je potrebnega kar precej tekstovnega poročanja. Velik del informacij pa jemožno prikazati v tabelah. Razkritja v poznejših obdobjih Iz obveznih razkritij v letu transakcij e uporabniki računovodskih izkazov izvedo, kakšno j e bilo nadomestilo (kupnina), kakšne so knjigovodske in poštene vrednosti prevzetih sredstev in obveznosti in, najpomembneje, kaj pomeni razlika (dobro ime ali slabo ime). Prav pri razkrivanju dobrega imena in obrazložitve poznej še slabitve ali pojasnjevanju, zakaj ta ni potrebna, so poročila družb v poznej ših obdobjih pomanj kljiva.

Medij: Finance
Avtorji: Koritnik Rakela Silva
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 11. 11. 2013 
Stran: 8