Andrej Trunk, vodja oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo pri MOP, nas je povabil, da si evidence ogledamo na osnovi odločbe, ki jo je izdal občinski organ. To smo prejšnji teden tudi storili. Vendar smo se lahko le prepričali, da sumov in govoric, da je MOP odločbe za NUSZ določenim pravnim osebam izdajala, drugim ne, ni mogoče niti zavreči niti potrditi. Podatki, ki bi to razkrili, so v ključnem delu, na koga se nanašajo, še vedno prikriti. Odločba o delnem vpogledu MOP nam je tako poslala odločbo, da nam sicer omogoči vpogled v evidenci NUSZ za to in preteklo leto, za fizične in pravne osebe, a pri prvih tako, da organ, kot so zapisali, zaradi varstva osebnih podatkov posameznikov v evidenci prekrije ime, priimek, naslov stalnega prebivališča in EMŠO, pri slednjih pa prekrije podatke za vse zavezance, ustanovljene v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, češ da je to po zakonu poslovna skrivnost. Podatki za leti 2011 in 2012 pa so tako rekoč neberljivi. Skupni za fizične in pravne osebe so po obrazložitvi, ki so jo zapisali v odločbi, zgolj v šifrirani obliki: "Gre za datoteko v obliki tabele brez opisnih atributov. Fizične osebe zavezanci niso navedeni poimensko, ampak le z EMŠO in drugimi podatki za njihova odmerna mesta v šifrah. Vse pravne osebe so navedene zgolj z matičnimi številkami in drugimi podatki o odmemih mestih, prav tako v šifrirani obliki." Pa še ti šifrirani podatki so po mnenju občinske uprave, kot smo se lahko prepričali na lastne oči, po mnenju upravnega organa, ki je o tem odločal, zasebni oziroma poslovna skrivnost: "V postopku je bilo med pregledom zahtevanih dokumentov ugotovljeno, da organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga, vendar zahtevani dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja." Pri fizičnih osebah naj bi bil ta podatek EMŠO, pri pravnih poslovna skrivnost. Šifrant in prikriti podatki V prostorih MOP sta nas sprejeli Nataša Zupanič, vodja glavne pisarne na MOP, in Alenka Bezjak, kije področje NUZS od Branka Novaka, ki se je upokojil konec leta 2012, prevzela v začetku leta 2013. Pokazali sta nam šifrant za leti 2011 in 2012, natisnjen na papirju, v digitalni obliki pa evidence za leti 2013 in 2014. Ob vpogledu v digitalni seznam za leti 2013 in 2014 je program zatemnil podatke, iz katerih bi lahko razbrali, za katere osebe in podjetja gre. Za podrobnejšo preučitev si nismo mogli odnesti niti fotokopij šifranta, saj da je del šifre denimo EMŠO. Zanimalo nas je, ali se je občinska uprava pri presojanju, ali so ti podatki javni ali ne, seznanila z mnenjem Monike Voge, svetovalke pri informacijskem pooblaščencu. Ta ugotavlja, da to v primeru NUSZ ni davčna tajnost, kot je na začetku trdila občinska uprava, saj je to seznam, ki ga občina posreduje Dursu za potrebe odmere in izterjave NUSZ, v konkretnem primeru organ (in njegova baza NUSZ) pa nastopa zgolj kot vir podatkov, ki so potrebni za odmero in izterjavo davčne obveznosti. "Vsekakor pa mora občina paziti na morebitne druge izjeme, na primer osebne podatke," je zaključila Voga. Nataša Zupanič nam je pojasnila, da je davčna tajnost zgolj ena od izjem, drugi sta osebni podatki in poslovna skrivnost, ki jih je treba varovati. Na pogovor smo prinesli seznam podjetij in parcelnih številk, dokument je sestavil Miran Senčar, član odbora za gospodarstvo, in prosili za vpogled, vendar nas je Nataša Zupanič zavrnila, češ da je to drug upravni postopek, zato to ni mogoče. Odločila sta se za prijavo Podobno izkušnjo sestanka je na MOP imel Miran Senčar, ki že dve leti opozarja na nejasnosti pri izdajanju odločb o NUSZ. Podobno kot nam so tudi njemu občinski uradniki prekrili osebne podatke fizičnih oseb, pri podatkih o podjetjih pa so se sklicevali na poslovne skrivnosti. V tem času je, kot smo že poročali, skušal dobiti vpogled v evidence tudi nadzorni odbor MOP, vendar je na koncu nadzor zavrnil. Ptujska občinska uprava ga je namreč seznanila, da jim evidenc NUSZ ne more posredovati, saj bi s tem kršila zakon o varstvu osebnih podatkov, razen če bi se NO z njimi zgolj seznanil, ne da bi jih uporabil oziroma objavil. V NO so se odločili, da to nima smisla, če nimajo tudi dovoljenja za objavo rezultatov svojih ugotovitev. "Na zadnjem junijskem skupnem sestanku odbora za okolje in prostor ter odbora za gospodarstvo smo ugotovili, da s poročilom nadzornega odbora MOP glede NUSZ nismo zadovoljni, da zahtevamo dopolnitev na julijski seji, drugače bomo zadevo predali računskemu sodišču," pojasnjuje Senčar. "Junijski skupni seji je predsedoval Miran Meško, ki je dopolnitev poročila nadzornega odbora glede NUSZ označil za neustrezno. Kljub temu niti en niti drugi odbor ni predal zadeve računskemu sodišču. Zato sva se z mestnim svetnikom Andrejem Korparjem odločila, da zadevo kot člana odbora za gospodarstvo predava računskemu sodišču. V prijavi sva zapisala, da želiva izvedeti, kolikšna škoda je bila narejena in kdo je zanjo odgovoren." Raje prej v mestnem svetu Peter Pribožič, podpredsednik odbora za gospodarstvo na MOP, nam je povedal, da so na julijski seji odbora sklenili, da se do seje ptujskega mestnega sveta naloži občinski upravi, da podatke, ki jih je zahteval Miran Senčar, razkrije in predstavi mestnim svetnikom. S prijavo računskemu sodišču se ne strinja: "Menim, da bi moral mestni svet te informacije najprej predebatirati na svoji seji. To se v mestnem svetu ni zgodilo, zato bo to gotovo ena od tem, s katerimi se bomo ubadali v predvolilni kampanji." Miran Meško je na junijski in julijski seji skušal odpreti vprašanje NUSZ pod točko razno. Sklep mestnega sveta je bil, da župan Čelan skupaj z občinsko upravo pripravi prav te podatke, ki so jih zahtevali ze na sejah odborov, m jih predstavi mestnemu svetu. Zakaj se sam ni priključil Senčarju in Korparju pri prijavi računskemu sodišču? Navedel je nekaj razlogov: "Prijava lastne občinske uprave računskemu sodišču se mi zdi zadnji ukrep, ko so izčrpane že vse druge možnosti in obstajajo resni indici kaznivega dejanja. Če so se že zgodile napake, lahko te razčistimo tudi po volitvah in tudi po volitvah bi lahko primer prijavili računskemu sodišču. Hkrati se mi zdi čas volilne kampanje idealen, če želimo zmanjšati resnost problema, saj je zelo preprosto potem vsebino debate spremeniti v predvolilno obmetavanje z očitki. Na seji mestnega sveta na zadnje poročilo nadzornega odbora nisem zasledil pripomb odbora za gospodarstvo edina pripomba s stališčem o nepopolnem poročilu je prišla iz odbora za okolje in prostor. Sam sem pa na seji pozval in predlagal - glede na to, da nadzorni odbor spet ni imel dostopa do vseh informacij -, da celovito poročilo z navedenimi zneski pripravijo strokovne službe skupaj s pristojnim oddelkom do naslednje seje. Primernejša pot je, da na redni septembrski seji občinska uprava predstavi te podatke. Če tega ne bo želela, še vedno lahko skhčemo izredno sejo ptujskega mestnega sveta in članov pristojnih odborov na to temo." Sumov, da je MOP odločbe za NUSZ nekaterim izdajala, drugim ne, ni mogoče niti zavreči niti potrditi Kdo je svetovalni organ? Pri poskusu vpogleda v evidence NUSZ na MOP nas je zanimalo tudi, ali so v uradu informacijskega pooblaščenca skušali poiskati mnenje, ali so ti podatki javni ali ne. Nataša Zupanič nam je dejala, da so, vendar pa: "Informacijska pooblaščenka po zakonu o dostopu do informacij ni tista, ki bi bila svetovalni organ, ampak je to ministrstvo za notranje zadeve. Slednje pa občinskemu organu, v tem primeru organu MOP, ne more zapovedati, kako naj odloči." Pokazala nam je mnenje ministrstva za notranje zadeve. Prosili smo, da nam ga fotokopirajo, da ga lahko preučimo tudi sami. Nataša Zupanič nam je povedala, da mora za mnenje prositi nadrejenega Andreja Trunka. Prosili smo jo, da poizve še isti dan in nam sporoči, kako se je ta odločil, vendar do včeraj, torej po štirih delovnih dneh, njenega klica nismo prejeli, v pisarno pa je nismo doklicali. Poklicali smo tudi Trunka, ki nam je pojasnil, da nam bodo posredovali tudi mnenja, ki so jih pridobili od ministrstva za notranje zadeve, vendar šele ko bo zaključen postopek dostopa do informacij javnega značaja. Seveda smo z mnenjem občinske uradnice, da v primeru NUSZ urad informacijske pooblaščenke ni svetovalni organ, seznanili omenjeni urad. Odziv pričakujemo v teh dneh. Poskus, da bi razčistili vprašanje nadomestil v ptujski občini, se ni izšel. 0 morebitnih nepravilnostih bo (šele po lokalnih volitvah) odločalo računsko sodišče. fSaso Biziak)

Medij: Večer
Avtorji: Podbrežnik Slavko
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Podravje
Datum: 09. 09. 2014 
Stran: 23