To je delež, ki je v lasti Pivovarne Laško, medtem ko mora o deležu, ki ga ima v lasti Pivovarna Union, odločati skupščina Uniona. Sklep je bil načeloma usklajen z nadzornim svetom družbe, za potrditev pa bi morali pridobiti tričetrtinsko soglasje delničarjev. Odkar Pivovarna Laško ni več tarča Mercatorjevega nameravanega prevzema in prevzemna zakonodaja zanjo ne velja, je odločanje spet v pristojnosti nadzornega sveta. Uradnih informacij o tem, kaj bo uprava predlagala nadzornikom, ni, kot je razumeti vire blizu Pivovarne Laško, pa ostaja namera uprave, usklajena s strategijo družbe, seveda enaka. Predsednik NS Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič je povedal, da nadzorniki pričakujejo informacijo uprave o dosedanjem poteku prodaje Mercatorja ter v zvezi s tem o sklicu in pristojnostih skupščine delničarjev pa tudi predlog oziroma stališče uprave do teh vprašanj. Člani NS se bodo odločili po svoji vesti, vnaprej pa svojega za ali proti ne razkrivajo in ne pojasnjujejo. Da bi bil sklep o prodaji sprejet, bi ga morali podpreti najmanj trije nadzorniki (če bo na njihovi strani tudi predsednik NS). Glede na dosedanje dogajanje in razmerje moči se poznavalcem zdi precej logično, da bo uprava dobila soglasje k prodaji, a presenečenj ne izključujejo. Če se denimo nadzorniki ne bi izjasnili, bi uprava lahko po zakonu o gospodarskih družbah na pomoč poklicala skupščino. Poslovni načrt za letos je sicer pomembna tema, vendar bo njegovo uresničevanje odvisno tudi od uveljavitve načrtov oziroma potrditve sklepov, o katerih bo odločala ponedeljkova skupščina. Naj spomnimo, da so na dnevnem redu skupščine poleg prodaje Mercatorja (od te točke bo ostala le seznanitev skupščine s prodajno pogodbo med konzorcijem prodajalcev in Agrokorjem) odločitve, ki so ključne za preživetje in finančno sanacijo pivovarne: dokapitalizacija, povečanje osnovnega kapitala v prihodnjih petih letih (odobreni kapital), poziv bankam k reprogramu posojil, spremembe statuta in oblikovanje pogodbenega koncema. Tudi v tem pogledu so se okoliščine v zadnjem trenutku močno spremenile, saj je Agencija za trg vrednostnih papirjev v torek objavila odločbo, s katero je glavni delničarki, NLB, in Banki Celje zamrznila glasovalne pravice. To pomeni, da bi moralo o življenjsko pomembnih vprašanjih za pivovarno odločati manj kot tri četrtine kapitala in da se o tem ne bi mogla izreči največja lastnica in hkrati tudi upnica, NLB. Prav NLB je na prejšnji skupščini delničarjev dosegla, da predlagani sklep o oblikovanju pogodbenega koncerna (za katerega je potrebna statutarna tričetrtinska večina glasov) ni dobil podpore. Argument NLB je bil, da pogoji za pogodbeni koncem še niso bili izpolnjeni. Poleg tega bi bilo nelogično, da bi o zahtevah po reprogramiranju posojil odločali delničarji mimo največje upnice. Seveda se lahko uprava po posvetu z nadzorniki odloči za spremembo dnevnega reda skupščine. Kar zadeva prodajo Mercatorja, pa - ne glede na odločitev Laščanov - zadreg še ne bo konec. V petek se bo do tega predvidoma še enkrat opredelil nadzorni svet NKBM, nadzorniki NLB pa so presojo prepustili delničarjem. Če želijo ujeti rok konec februarja (do tedaj velja podaljšana ponudba Agrokorja), mora biti seja sklicana najkasneje v ponedeljek. V mesecu dni bo, kot kaže, že začela polno delovati nova vlada in ta bo se očitno ne bo mogla izogniti neprijetni odločitvi o usodi Mercatorja. Prodaja deleža v Mercatorju bi Laškemu olajšalo odplačevanje dolgov. Foto Voranc Vogel

Medij: Delo
Avtorji: Križnik Božena
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 26. 01. 2012 
Stran: 9