Zakon naj bi postavil tudi sistemski okvir in skupna izhodišča pri opredeljevanju, normiranju, izvajanju in nadzoru dejavnosti splošnega pomena, uredil statusno obliko zavoda ter vsebino in postopek podeljevanja koncesij. O tem, ali je primeren za nadaljnjo obravnavo, bo zbor odločal prihodnjo sredo. Irma Pavlinič Krebs, ministrica za javno upravo, je pred poslanci včeraj odločno zanikala očitke, da bo zakon povzročil privatizacijo, tajkunizacijo in komercializacije javnega sektorja. »Ravno nasprotno,« je zatrdila, na tem področju hočemo po 20 letih končno vzpostaviti red, ki ga zdaj ni.« Pri predstavitvi stališč poslanskih skupin je Anton Urh (Desus) napovedal, da zakona ne bodo podprli, ker so prepričani, da predstavlja nevarnost za demontažo javnih služb, ogroža enakopravno dostopnost do njih in solidarnost obstoječega sistema družbeno pomembnih dobrin. Ta zakon je resna grožnja privatizacije premoženja, ki je dokazljivo last generacij, te so ga ustvarjale leta in leta zase in zanamce. Sara Viler je ob napovedi podpore zakonu v imenu SNS povedala, da je to področje preprosto treba urediti, saj je veljavni sistem tog in zastarel. Pričakujejo pa izboljšave v prihodnjih fazah zakonodajnega postopka. Milan Gumzar je v imenu LDS povedal, da bo njihova podpora odvisna od natančnosti in prepričljivosti odgovorov ministrice Irme Pavlinič Krebs. Menijo, da zakon prinaša dobre rešitve, pogrešajo pa določbe, ki bi zagotovile zavarovanje ustanoviteljev javnih zavodov tako, da bodo razmerja med pravicami in dolžnostmi urejena pravično in sorazmerno. Podporo je v imenu poslanske skupine narodne skupnosti napovedal tudi Laszlo Goncz, pri tem pa poudaril, da bo treba analizirati opozorila, da predlog zakona omogoča v javnih zavodih in pri koncesionarjih hkratno opravljanje dejavnosti splošnega pomena in komercialno oziroma pridobitno dejavnosti, kar bi bilo lahko škodljivo. Gori rdeča luč Predlogu zakona na splošno ne moremo pripisati, da želi privatizirati negospodarske javne službe, vsebuje namreč jasno opredelitev njihove nepridobitne narave, pri tem pa dopušča tudi sodelovanje zasebnega sektorja. Je pa treba v nadaljnjih razpravah okrepiti tiste rešitve, ki temeljijo na solidarnosti, enakosti, in natančneje urediti predvsem nadzor nad zasebnimi izvajalci javnih služb, prav tako nad dopustno gospodarsko dejavnostjo, je ob napovedi večinske podpore zakonu v imenu SD povedal Anton Colarič. Zakon omogoča popolno privatizacijo, kar pomeni odtujitev sedanjega občinskega in državnega premoženja. Namesto teh javnih zavodov bi torej dobili komercialne gospodarske družbe, kjer dejavnost splošnega pomena ne bo več niti primarna niti pomembna, je v imenu SDS menil Vinko Gorenak in dejal, da pri njih za ta zakon »gori rdeča luč«. Alojz Potočnik (Zares) pa je povedal, da zakon podpirajo, ker bo pripomogel k večji preglednosti in jasnosti pri izvajanju dejavnosti splošnega pomena in ker ločijo med izrazom dobiček po zakonu o gospodarskih družbah in računovodskih standardih ter presežkom prihodkov nad odhodki. S takšnim konceptom bi uzakonili razgradnjo tako javnih zavodov kot tudi storitev socialne države v šolstvu, zdravstvu in sociali. Povzročil bo še večjo razslojenost prebivalstva, saj bo s komercializacijo dejavnosti omogočil velike zaslužke, po drugi strani pa prizadel najšibkejše sloje prebivalstva, je poudaril Gvido Kres (SLS) in dodal: »Že sama ideja o čem takšnem je v tem času in trenutku popolnoma nesprejemljiva, kaj šele, da bi takšne možnosti uzakonili.« Marko Jakopec

Medij: Delo
Avtorji: Jakopec Marko
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 18. 06. 2011 
Stran: 2