Analiza poslovanja in načrti so osrednji del poslovnega poročila. Marko Bošnjak, član uprave Hypo Alpe Adria Bank: »Vizija, poslanstvo in vrednote naj bodo jasno in enostavno predstavljeni na začetku poročila. Pod pojmom strategija so denimo navedeni bolj poslovni ali razvojni cilji, manj strateške usmeritve. Strategija se naj smiselno nanaša na tri- do petletno časovno obdobje in naj izhaja iz vizije ter poslanstva družbe. Podkrepljena naj bo z glavnimi cilji obdobja in strateškimi projekti, ki bodo uresničeni v tem obdobju. V okviru načrtov priporočam predstavitev aktivnosti za doseganje načrtov, posebej za naslednje leto. Analiza poslovanja je glavni del poslovnega dela letnega poročila, iz katerega mora biti razvidna uspešnost delovanja družbe v prejšnjem letu. Dobra analiza poslovanja prikaže delovanje družbe z več zornih kotov. Praviloma so primerne razčlenitve delovanja podjetja na eni strani po dejavnostih, programih, trgih, funkcijah in na drugi strani po posameznih pomembnejših postavkah bilance stanja, izkaza uspeha ter izkaza denarnih tokov. Namen analize poslovanja je prikazati pozitivna in negativna odstopanja od načrtovanega ter preteklega delovanja, kar je izhodišče za kakovostne poslovne odločitve. Zadošča analiza za tri leta nazaj. Primerno orodje za ugotavljanje odmikov in razlik so poleg besedila tudi preglednice in grafi, ob katerih so kratki poudarld, glavne ugotovitve, ki povzamejo bistvo problema in vzroke za probleme. Dobro prikazan vpliv gospodarskih gibanj na poslovanje je denimo vpliv, predstavljen po posameznih državah, kjer družba posluje. Sem sodi tudi prikaz razvoja panoge, v kateri podjetje deluje, z jasnimi povezavami na vpliv gospodarsldh razmer posamezne države in panoge na poslovanje podjetja v preteklem letu. V načrtu poslovanja za leto 2014 pa je treba dodati tudi napoved makroekonomskih kazalnikov in njihov vpliv na poslovanje družbe.« Pri komuniciranju trud, inovativnost in presenečenja Rok Cuderman, vodja trženja, Poslovni sistem Mercator: »Ocenjevanje letnih poročil se nehote začne se pred podrobnim prebiranjem. Ustvarili sta se dve skupini, ena so 'zelo izpostavljena' in druga za 'manj izpostavljena' podjetja. Podobe, ki sijih podjetja gradijo in/ali ustvarijo z različno pojavnostjo, postavijo tudi raven pričakovanj ustrezno visoko. Od velikih, uspešnih, izpostavljenih ... veliko pričakujemo (kot od smučarjev v prvi jakostni skupini), pri drugih pa so pričakovanja bolj nevtralna (in potem nekateri tudi zelo prijetno presenetijo). Prva skupina visoka pričakovanja ponavadi tudi izpolni. Letna poročila so pripravljena skrbno in z vso pozornostjo tudi do najmanjših podrobnosti. Celostna podoba se v poročilu zrcali od prve do zadnje strani, grafi in tabele so pregledni, zgodba celovitega delovanja podjetja je rdeča nit . . . Na prvi pogled bi tako s področja komuniciranja kar vsem lahko dali najvišjo oceno. A ker ne gre ocenjevati na prvo žogo in so kriteriji za dodeljevanje točk zelo razdelani, se pojavijo razlike. Majhne. Pri ocenjevanju tako resnično odločajo detajli. V smučarskem žargonu: 'odločajo stotinke'. Pri drugih, manj opaznih, manj medijsko izpostavljenih, kjer se pričakovanja še niso izoblikovala, pa je ravno tako opazen velik trud, pogosto inovativnost in pogosto pozitivno presenečenje. Verjetno so eldpe, Id pripravljajo poročilo, manjše, kar opravičuje posamezno manjšo pozornost za detajle.« Bilance niso usklajene z ZGD Maruša Hauptman, pooblaščena revizorka, BDO Revizija: »Po kakovosti so izstopala predvsem velika podjetja in finančne institucije, kjer so razkritja natančna in podrobna, posledično pa je bilo težko najti kakšno večjo pomanjkljivost. Še posebej izstopajo podjetja, ki sestavljajo računovodske izkaze skladno z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Po drugi strani je predvsem pri manjših podjetjih in javnih zavodih še kar nekaj možnosti za izboljšave tako pri vsebini kot pri načinu prikazovanja podatkov. Pojasnila k računovodskim izkazom so pri teh malce bolj skopa, prav tako se kdaj zgodi, da na kakšno razkritje pozabijo, kar še vedno ni usodno za odločitve uporabnikov letnega poročila. Konkretno podjetja razkrivajo računovodske usmeritve za postavke, kijih v svojih računovodskih izkazih sploh nimajo, in je torej razkritje brezpredmetno. Prav tako v bilanci stanja ali izkazu poslovnega izida prikazujejo postavke, kijih nimajo, čeprav ZGD-1 jasno določa, da se postavk, kijih podjetje nima, ne izkazuje, razen če je to potrebno zaradi primerljivih podatkov. Po drugi strani smo zasledili tudi primere, ko bilančna shema računovodskih izkazov ni bila usklajena s shemo, kot jo predpisuje ZGD-1. Tudi računovodske ocene in kriteriji, ki jih družbe uporabljajo za vrednotenje terjatev in zalog, so večkrat preveč splošne in ne dajo prave informacije uporabniku izkazov. Od razkritij pa večkrat manjka razkritje odhodka za davek v primerjavi z računovodskim poslovnim izidom ter razkritje zneska, porabljenega za revizorja. Bilo je tudi nekaj primerov, ko je družba izkazovala pomemben znesek potencialnih obveznosti, vendar so bila razkritja v zvezi s tem zelo skopa, uporabniku pa so puščala odprta vrata za interpretacijo. Prav tako smo v nekaj primerih zasledili postavko, kije bila v računovodskih izkazih bistven delež, vendar v zvezi z njo nato bi bilo nobenega razkritja.« Večji poudarek tveganju prevar in ugleda Simona Lavrič Korošec, pooblaščena revizorka KPMG Slovenija: »V okviru ocenjevanja razkritij, ki so povezana s tveganji, smo ocenjevali dve podkategoriji, razkritja, povezana s tveganji vposlovnem poročilu, in razkritja, povezana s tveganji v računovodskih izkazih (računovodsko poročilo). V poslovnem poročilu smo opazovali način identifikacije tveganj, ki so ustrezna za posamezno družbo in panogo, sistem upravljanja tveganj, način obvladovanja identificiranih tveganj ter povezavo z računovodskimi izkazi. V računovodskih izkazih pa smo ocenjevali posamezna področja pri finančnih tveganjih (tržno tveganje, kreditno tveganje, likvidnostno tveganje, zavarovalno tveganje, tveganje kapitalske ustreznosti) ter razkrite računovodske usmeritve v zvezi s temi tveganji. Na splošno ugotavljamo, da so tveganja v poslovnem delu letnega poročila dobro predstavljena, predvsem pri velikih družbah. V računovodskem delu pa prihaja do precejšnih razlik glede na uporabljeni računovodski okvir (SRS, MSRP, drugo) in velikost družb. Družbe, ki pripravljajo računovodske izkaze v skladu z MSRP, sistematično razkrijejo tveganja tudi v računovodskem delu. Družbe, ki kot računovodski okvir uporabljajo SRS, pa v precej primerih tveganjem v računovodskem delu ne namenijo zadostne oziroma nikakršne pozornosti, čeprav SRS to predpisujejo. Družbe, ki pri pripravi računovodskih izkazov uporabljajo druge okvire, denimo zakon o računovodstvu, prav tako različno pristopajo k obravnavi tveganj, tako v nekaterih primerih tveganja predstavljajo v prilogi k letnemu poročilu, spet v drugih primerih pa tveganja niso vključena nikjer. Še vedno opažamo strah pred razkrivanjem ustreznosti uporabe predpostavke o delujočem podjetju. Po drugi strani pa je vsako leto opazen večji poudarek razkrivanju tveganja prevar in ugleda, kar je pozitivno. Zavarovalna tveganja kot posebna vrsta tveganj so specifično področje in razkritja v zvezi s tem zelo zahtevna. Na tem področju je opaziti, da nekako še iščemo pravo ravnotežje kvalitativnih in kvantitativnih razkritij.« Trajnostni razvoj: velike družbe korak pred direktivo Svet Evropske unije je letos zadnji dan septembra sprejel direktivo o razkritju nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin, ki prinaša v letu 2016 obvezno poročanje tudi o trajnostnem razvoju za borzne družbe, banke, zavarovalnice in podjetja, ki so pomembna za javnost zaradi narave svojega poslovanja, velikosti ali statusa. Za mala in srednja podjetja to poročanje predvidoma ne bo obvezno. Nekatera največja slovenska podjetja in zavarovalnice že natančno uporabljajo uveljavljene svetovne smernice za trajnostno poročanje ali se po njih zgledujejo, druge tudi velike gospodarske družbe pa imajo še veliko možnosti za izboljšanje. Vletnih poročilih je še vedno zaznati največ poročanja o družbenem in okoljskem vidiku trajnostnega razvoja, znotraj tega izstopa poročanje o zaposlenih, donacijah, sponzorstvih in okoljevarstvenem delovanju, manj pa o finančnih vidikih trajnostnega razvoja. Krka, tovarna zdravil, d.d., Novomesto

Medij: Finance
Avtorji: Horvat Tatjana
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 12. 11. 2014 
Stran: 14