Tako, da zapreš goljufe, ne pa da ustaviš gospodarsko aktivnost. V Sloveniji večkrat naredimo to drugo. Če so rešitve slabe, bolje, da jih ni Spomnite se samo posledic nespametne odločitve, da je družbenik gospodarske družbe osebno odgovoren za obveznosti te družbe, s čimer smo za nekaj let zrušili temelj kapitalske družbe in hkrati povzročili osebni obup posameznikov in njihovih družin. Kriminalci so že prej svoje premoženje spravili na varno. Podoben je tudi sistem naših zavarovanj: pomemben del osebnih stečajev namreč izvira iz zavarovanja poslovnih projektov z osebnim premoženjem, hišami. S tem, daje tu razlika: prevzemniki tveganja so bili seznanjeni z njim in so z njim soglašali, je pa res, da je bila v času, ko so banke zahtevale osebna zavarovanja za podjetniška tveganja, njihova izbira hudičeva. Pravočasno ukrepanje Namesto s kreativnimi pravnimi rešitvami, ki se v vsakodnevnem poslu izkažejo za ovire, je treba v boju proti podjetniškim goljufijam, oškodovanju upnikov, veriženju in tako naprej, najprej omogočiti in spodbuditi vse deležnike, da se pravočasno odzovejo, in jim, če tega ne storijo, naložiti odgovornost. Kako se denimo lahko zgodi, da dolg do Dursa iz davkov in prispevkov znese milijon evrov? Kaj je počel Durs, da takega podjetja ni poslal v stečaj? Kaj je počel vsak od upnikov, da je še vedno delal s tem podjetjem? Kaj je počela banka? Kaj so počeli delavci in sindikat? In seveda, kaj so počeli menedžmet in lastniki? Vsak od teh ima milijon razlogov, zakaj se ni dalo prej ukrepati. Pa se da. In za prepočasno ukrepanje naj vsak nosi odgovornost. Kaj zdaj določa ZGD-1 Namesto da bi spodbudili upnike, da pravočasno reagirajo, smo, da bi kaznovali samo lastnike in uprave, pred nekaj leti sprejeli popravke ZGD-1, kjer je dobil prostor razvpiti člen lOa. Ta govori o prepovedih ustanavljanja družb. Sprva je člen določal, da družbe ne sme ustanoviti nihče, kije bil ustanovitelj ali član poslovodstva družbe, kije šla v prisilno poravnavo ali stečaj. To je ustavno sodišče razveljavilo. Velja pa, da ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more biti ne postati oseba, kije na seznamu davčnih neplačnikov ali kije neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu družbe, kije na seznamu neplačnikov. Kar je na prvi pogled pošteno, logično in pravična kazen za vse, ki ne plačujejo davkov in prispevkov in goljufajo. Kaj pa se zgodi, ko to pogledamo drugič? Nastane težava. Najprej, davkov ni plačala družba, torej »poslovni projekt« posameznika, ne pa, da davkov ni plačal sam posameznik. To pa spet izenačujemo, hkrati pa imamo uzakonjeno in to ves čas poudarja stroka, da lastnik ni enako podjetju in da posameznik ni gospodarska družba. V katerem grmu tiči zajec? Ima pa uzakonjeno besedilo še eno nevarno posledico. Poglejmo ga v luči nujnosti sanacije slovenskega gospodarstva. Podjetja, ki so davčni dolžniki, so večinoma insolventnaali pa jih to v kratkem čaka. Ena izmed najbolj učinkovitih metod prestrukturiranja, da bi podjetje torej v prihodnje lahko plačevalo davke, plače in prispevke, je pretvorba terjatev v kapital. Če upnik - od posameznika do slabe banke - s pretvorbo terjatev v kapital z namenom sanacije torej pridobi 25-odstotni delež v podjetju, kije na seznamu davčnih dolžnikov, pa po zdaj veljavni zakonodaji ne more več postati družbenik v nobenem drugem podjetju. Ne more rešiti več nikogar. Dober namen kaznovati goljufe skozi korporativne predpise se je sfižil v slabi praksi onemogočanja sanacije podjetij! Novi ZGD-1 Člen lOa se po novem predlogu zakona o gospodarskih družbah širi. Prvič, zdaj podjetja ne bo mogel ustanoviti ali postati družbenik tisti, ki mu je bila v zadnjih dveh letih s pravnomočno odločbo inšpektorata za delo najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo. In drugič, podjetja ne sme ustanoviti niti tisti, čigar družba je prenehala, ker je sam sebi (ali pa družinskim članom) kot lastnik družbe iz družbe vbreme osnovnega kapitala izplačeval posojila. Taki posli so nični, določapredlog novele. Stemse preprečuje veriženje. Tretjič: hkrati se dodaja, da omejitev ustanavljanja, če si uvrščen na seznam davčnih dolžnikov ali si postal družbenik takega podjetja, ne velja za banke, ki so četrtinski delež dosegle z unovčenjem zavarovanj. Ne velja za nikogar, če je ta delež dosežen ob finančnem prestrukturiranju, torej pri pretvorbi terjatve v kapital. In posebej ne velja za DUTB v nobenem primeru, kakorkoli je že pridobila delež v davčnem neplačniku.

Medij: Finance
Avtorji: Toplak Simona
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 08. 12. 2014 
Stran: 8