Novost pa je tudi širitev pristojnosti za nadzor na carinsko upravo. »Zakon o preprečevanju dela na črno ne more rešiti vseh vprašanj, dela na črno pa zagotovo ne,« je dejal minister za delo Ivan Svetlik, ki se strinja s sindikati, da je treba urediti tudi drugo, zlasti davčno zakonodajo. Po mnenju predsednika Pergama Dušana Rebolja so spremembe potrebne vsaj še pri delu inšpekcijskih služb in v zakonu o gospodarskih družbah. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je povedal, da so s predlogom zakona o preprečevanju dela na črno zadovoljni, saj so bili socialni partnerji vključeni v njegovo nastajanje, delodajalci pa so opozorili na problem nedodelanosti pri nekaterih delih, med drugim pri opredelitvi sosed-15.000 evrov kazni bodo po novem morala plačati podjetja za delo na črno. skega dela. Jože Smole iz združenja delodajalcev je poudaril možnost izterjave kazni in problem plačilne sposobnosti zlasti manjših podjetij. Z novo zakonodajo se bodo po njegovem povečale terjatve, ne pa tudi izterjane kazni. Za delo na črno bodo podjetja po novem morala plačati 15.000 evrov, samostojni podjetniki 12.000 evrov, odgovorna oseba pa dodatnih 3000 evrov. Trenutno znaša globa zanje 4173 evrov in 417 evrov za odgovorno osebo. Za zaposlovanje na črno bo za podjetja in za samostojne podjetnike po novem enotna kazen 15.000 evrov in 3000 evrov za odgovorno osebo. Trenutno so zanje predvidene sankcije v višini 4173 evrov in dodatnih 417 evrov za odgovorno osebo. Če bodo nadzorniki odkrili, da nekdo dela na črno, ga bo moral njegov delodajalec zaposliti za poln deiovni čas in mu za tri mesece nazaj poravnati vse obveznosti. V zadnjih letih so na inšpektoratu za delo odkrili v povprečju na leto skoraj 500 primerov kršitev zaposlovanja na črno, do avgusta letos je bilo teh kršitev po podatkih inšpektorata že nekaj več kot 300, je povedal glavni inšpektor Borut Brezovar in opozoril, da gre pri teh številkah samo za zaposlovanje na črno. Nadzor nad delom na črno je namreč v pristojnosti trzne inšpekcije, ki je lani odkrila 408 kršitev. Novi zakon natančno opredeljuje, kaj je delo in kaj zaposlovanje na črno. »Pri zaposlovanju na črno delavci delajo brez pogodbe o delu, niso prijavljeni v ustrezno zavarovanje, študentje pa delajo brez napotnice. Zakon opredeljuje tudi izjeme, kdaj opravljanje dejavnosti ni delo na črno. Gre za sosedsko pomoč, za delo v lastni režiji in za prostovoljno, karitativno ali osebno dopolnilno delo,« je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo Damjana Košir, ki ocenjuje, da se delo na črno pri nas giblje med 17 in 25 odstotki BDP. »Drugod v Evropi je stanje zelo različno. V Avstriji je odstotek zelo nizek (od šest do sedem odstotkov), medtem ko v nekaterih sredozemskih državah presega 25 odstotkov,« je povedala Koširjeva. Socialni partnerji so včeraj podprli tudi predlog novega zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki bo po besedah resornega ministra v kratkem na vladi, po čim hitrejšem postopku naj bi šli tudi skozi parlamentarno proceduro. Erika Repovž

Medij: Delo
Avtorji: Repovž Erika
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva
Datum: 20. 11. 2010 
Stran: 3