Prvič je črtanje tihe družbe iz zakona o gospodarskih družbah SDS pred poslanci neuspešno zagovarjala lani decembra. Vlada še ni dala podatkov Tudi to pot je Andrej Vizjak iz SDS ponovil enake razloge za črtanje. Svoj podpis pod novelo zakona o gospodarskih družbah je to pot primaknilo 27 poslancev največje opozicijske stranke s prvopodpisanim Jožetom Tankom zato, ker so bili ob prvi pobudi neuslišani, praksa pa je pokazala, da ima obstoj tihe družbe pri nas zgolj negativne posledice. Vizjak je ponovil zgodbo o poslovanju državnega Taluma z Gradbenim podjetjem Ptuj, v katerem organi Taluma niso odkrili ničesar spornega, četudi je bil dolgoletni predsednik Taluma Danilo Toplek tihi družabnik omenjenega gradbenega podjetja. In zatrdil, da je cilj črtanja tihe družbe jasen. Preprečiti želijo formalnopravno razmerje med družbeniki ali med družbenikom in družbo, ki je prikrito javnosti in ni vpisano v sodni register. "Gre torej za ukinitev možnosti obstoja tihih družb, tihih družbenikov in prikritih razmerij znotraj družbe," je dejal Vizjak. In vlado spomnil, da komisija za nadzor javnih financ, ki je primer Talum obravnavala, od vlade še do zdaj ni dobila podatkov, koliko je takih primerov in koliko predsednikov uprav ali organov vodenja in nadzora v državnih firmah je hkrati tihih družbenikov podjetij, tako doma kot v tujini. Razkrivanje bo omogočila vlada Gospodarska ministrica Darja Radič je dala vedeti, da istega predloga, ki ga je državni zbor že zavrnil, vlada tudi tokrat ne podpira. Poleg tega je izpolnila obljubo, ki jo je takrat dala, in že potrdila svojo novelo zakona o gospodarskih družbah, ki bo omogočila razkrivanje tihega lastništva v določenih primerih. Pojasnila je: "Predlog ureja vprašanje konflikta interesov in določa, da poslovodja, to pa je lahko tudi prokurist in izvršni direktor družbe, lahko sklepa posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali pa tudi njegovi družinski člani ali pa vsi skupaj delež večji kot 10 odstotkov osnovnega kapitala, ali pa, če je sam in njegovi družinski člani tihi družbenik ali če je na kakršnikoli drugi pravni podlagi udeležen pri dobičku družbe, da lahko ta posel opravlja le, če s tem soglaša nadzorni svet. Se pravi, razkriti se mora nadzornemu svetu. Če poslovodja takega soglasja ne pridobi, so vsi pravni posli nični. Seveda je tukaj izjema, če je ta delež manjši od desetine osnovnega kapitala, v tem primeru mu ni treBa dobiti soglasja nadzornega sveta, ampak mora kljub temu obvestiti nadzorni svet, da je tihi družbenik oziroma da imajo določene deleže v podjetjih." Vlada je storila še dodaten korak, je poročala ministrica, ko je agenciji za upravljanje kapitalskih naložb priporočila, da v svoj kodeks vključi nezdružljivost opravljanja funkcije člana organa vodenja in nadzora gospodarske družbe s funkcijo tihega družbenika v drugi kapitalski družbi, če ti dve družbi med seboj poslujeta. Med pogoje za imenovanje vodilnih v družbi in nadzornikov družb pa naj bi vključila tudi izjavo, ali so tihi družbeniki v drugih družbah, in če so, v katerih. Poslanci so sinoči vnovič zavrnili predlog SDS, ki bi pometel s tiho družbo na Slovenskem. (Tit Košir)

Medij: Večer
Avtorji: Zupanič Jelka
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: V žarišču
Datum: 02. 03. 2011 
Stran: 4