Dokumentacije namreč ni pridobil od zavoda. Glede očitka oziroma vprašanja, ali je Javni zavod za KTV in informiranje javni zavod ali zgolj firma v rokah posameznikov, prisesana na občinski proračun: spoštovani L. R., zavod izvaja svoje naloge oziroma javno informativno službo v skladu s pogodbo o ustanovitvi in pogodbo o izvajanju televizijske informativne dejavnosti, ki jo vsako leto sklene z Občino Slovenska Bistrica na osnovi sprejetega proračuna in drugih proračunskih dokumentov. Gospod očitno meni, da je cel javni sektor kot družbena nadstavba nekam prisesan. Zanimivo razmišljanje. Sploh glede na to, da je bil tudi gospod L. R. menda vse življenje javni uslužbenec. Upam, da gospod v institucionalnem smislu loči zavod in medije, katerih izdajatelj je zavod. Ob tem velja poudariti, da ima zavod za KTV in informiranje, za razliko od ostalih javnih zavodov, skoraj dve tretjini lastnih prihodkov oziroma le dobro tretjino prihodkov javno finančnega oziroma proračunskega značaja. Iz podatkov javnega portala Supervizor je razvidno, daje zavod iz občinskega proračuna v obdobju od 2003 do 2013 prejel približno 480.000 evrov. To je v povprečju dobrih 43.000 evrov na leto oziroma dobrih 3500 evrov mesečno. Letni proračun zavoda je sicer velikostnega reda manjše investicije v kakšnem drugem zavodu na lokalni ravni in znaša približno 145.000 evrov. Toliko o sesanju oziroma izčrpavanju občinskega proračuna. Ne gre prezreti niti dejstva, da zavod za KTV in informiranje, za razliko od ostalih zavodov, deluje v prostorih, ki niso v lasti oziroma upravljanju občine, ampak v prostorih zasebne družbe in zato plačuje najemnino, ki na letni ravni znaša 12.000 evrov. Finančno materialno poslovanje zavoda se izvaja v skladu s sprejetimi finančnimi načrti, zakonskimi predpisi in sklenjenimi pogodbami. Vzdržnosti javnih financ na lokalni ravni zavod najbrž ne ogroža. Glede statusa zavoda zgolj to. Zavod je bil leta 2000 ustanovljen s pogodbo o ustanovitvi zavoda. Ustanovili sta ga Občina Slovenska Bistrica kot oseba javnega prava in Društvo za upravljanje KTV Slovenska Bistrica kot oseba civilnega prava. Zavod je imel tudi status posrednega uporabnika proračunskih sredstev (proračunska nakazila oziroma dotacije za izvajanje javne informativne dejavnosti). Se pravi, da je že pred spremembo statusa prejemal proračunska sredstva. Leta 2005 je Javna agencija za plačila RS (Ajpes) zavod opozorila, da je potrebno formalno spremeniti organizacijsko pravno obliko, če zavod želi ohraniti status posrednega proračunskega uporabnika. Pristojnemu sodišču (Okrožno sodišče Maribor) smo posredovali vso zahtevano dokumentacijo za spremembo statusa. Med drugim tudi soglasje Občine Slovenska Bistrica, da soglaša s preimenovanjem oziroma preoblikovanjem v javni zavod. Sodišče je dobilo vse, kar je zahtevalo. In spremembo statusa tudi vpisalo v sodni register. Glede zakupa kabelsko razdelilnega sistema (KRS). Gospod očitno ne loči javnega od zasebnega. V sam razpisni postopek zakupa se je že leta 2004 vključila državna revizijska komisija in se pozneje izločila iz postopka, saj je ugotovila, da ne gre za sredstva javnega, ampak zasebnega značaja. Odločitve v zvezi s tem so v pristojnosti zbora članov Društva za KTV kot najvišjega organa društva. V formalnem smislu je namreč društvo še vedno formalni lastnik KRS, ker lastniški odnos ni bil definiran oziroma sistem ni bil olastninjen. Tako se je konec koncev leta 2003 odločila večina stvarnih lastnikov oziroma imetnikov KTV priključkov (več ko 90 odstotkov proti lastninjenju). Leta 2005 je bil KRS Slovenska Bistrica na osnovi izvedenega razpisa in sklepov organov društva in zavoda oddan v dolgoročni, 20-letni zakup izbranemu zakupniku, družbi Kabel TV, d. o. o., iz Petrovč, ki je bila na zadnjem razpisu tudi edini ponudnik zakupa. Funkcijo direktorja zavoda sem prevzel, ko so bili vsi postopki v zvezi z oddajo KRS v zakup že zaključeni. Zakupnik se je s pogodbo o zakupu obvezal, da bo sistem v roku dveh let moderniziral, nadgradil in zagotovil dodatne kabelsko komunikacijske storitve (internet, digitalna telefonija, visoka ločljivost televizijske slike). V finančnem smislu se je pogodbeno obvezal, da bo v modernizacijo v dveh etapah vložil 400 milijonov takratnih tolarjev oziroma preračunano približno 1,67 milijona evrov. Znesek štirih milijonov evrov, s katerim opleta oziroma operira L. R., je seveda znesek iz zaključnega poročila zakupnika in je irelevanten oziroma je irelevanten v tistem delu, ki presega znesek pogodbeno zahtevanih vlaganj. Upam, da bo L. R. razumel pojasnilo. Ce je zakupnik vložil v modernizacijo KRS več, kot je od njega terjala in zahtevala pogodba oziroma se je z njo obvezal, se pravi več kot 1,67 milijona evrov, potem je to seveda naredil na svoj račun iz svojega žepa in v svoj strošek. Pomeni, da je podcenil potrebna vlaganja oziroma precenil tehnično kondicijo sistema (podhranjenost, skrite napake). Torej je sprejel tvegano in zelo slabo poslovno odločitev. Tega presežka mu nihče ni priznal niti plačal ali poračunal. Ce je koga na ta način oškodoval, je oškodoval zgolj sebe. Ne gre prezreti niti dejstva, da je zakupnik pogodbeno pristal na - za slovenske razmere - dokaj visoko zakupnino (12 odstotkov). V devetih letih zakupa bo zavod iz naslova zakupnine prejel približno 0,5 milijona evrov. Novemu zakupniku se utegne zgoditi tudi to, da se bo število naročnikov prepolovilo, saj imajo komunikacijske storitve značaj tržnih storitev. Pasti in tveganj na njegovi strani je kar nekaj. Institut zakupa namreč zahteva visoka začetna vlaganja in šele na osnovi tega dolgoročno obiranje plodov. Ce se račun na dolgi rok seveda izide. Priznati pa je treba, da je bil rok modernizacije res podaljšan za dve leti zaradi težav objektivne narave (podhranjenost sistema, skrite napake, težave s soglasji idr.) in subjektivnega značaja (bonitete, zagotavljanje finančnih virov zakupnika ipd.). Roki so bili podaljšani sporazumno, z aneksi in na osnovi podanih obrazložitev o vzrokih za podaljšanje. Sicer pa je bilo že v fazi razpisnega postopka in oddaje sistema v zakup (2004) precej zapletov in težav. Tega seveda ne morem komentirati, saj sem vodenje zavoda prevzel marca 2005. Dejstvo je, da je bila modernizacija KRS praktično v celoti realizirana. Tako v tehničnem kot finančnem smislu, čeprav z zamudo. Razloge za to sem že navedel. Vsekakor je modernizacijo sistema vseskozi nadzirala tričlanska komisija. Svet zavoda je ocenil, daje svoje delo opravila korektno in zadovoljivo. Leta 2005 je zavod za modernizacijo KRS pridobil gradbeno dovoljenje in leta 2013 uporabno dovoljenje. Družba Telemach, ki je s pripojitvijo oziroma nakupom družbe Kabel TV, d. o. o., obligatorno vstopila v pogodbo o zakupu oziroma prevzela izvajanje določil te pogodbe, zagotavlja zelo visoke standarde komunikacijskih storitev interneta, digitalne telefonije in ločljivosti televizijske slike. KRS Slovenska Bistrica je z vstopom družbe Telemach v zakupno razmerje postal del sistema, ki ima približno 1,7 milijona naročnikov. Lokalni program TV Studia Bistrica lahko od nedavnega spremljajo Telemachovi naročniki na območju vse Slovenije. Telemach načrtuje tudi nadaljnje širitve KRS Slovenska Bistrica in dodatno nadgradnjo KKS. Program TV Studia Bistrica bodo tako lahko spremljali tudi naročniki KTV na območju Poljčan in Oplotnice. Skratka, dobili smo zakupnika oziroma kabelskega operaterja z referencami, bonitetami in visoko stopnjo kapitalske intenzivnosti. Glede ugotovitev o novem zakupniku. Kot že rečeno, je družba Telemach v letu 2013 kupila oziroma pripojila družbo Kabel TV, d. o. o. Na lastniške in kadrovske spremembe družbe Kabel TV, d. o. o., zavod seveda nima nobenega vpliva. Nakup je bil opravljen zakonito, v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah. To je ugotovila tudi občinska pravna služba. Družba Telemach kot novi lastnik družbe Kabel TV, d. o. o., je s tem seveda prevzela obvezo izvajanja že sklenjene in še vedno veljavne pogodbe o zakupu. Ni mi jasno, o kakšnih soglasjih razpreda L. R. Skratka, prodana je bila družba Kabel TV, d. o. o., in ne kabelsko razdelilni sistem (KRS), kot nekateri zmotno mislijo. Drugi pa tovrstne namige in laži zlonamerno širijo. Formalni lastnik kabelsko razdelilnega sistema (KRS) je še vedno Društvo, kar je razvidno tudi iz zbirnega katastra GURS (Geodetska uprava R Slovenije). Ob koncu zgolj to. Nekako se ne morem znebiti občutka, da gre za usklajeno akcijo in poskus diskreditacije Javnega zavoda za KTV in informiranje, organov zavoda, vodstva zavoda in zaposlenih ter posredno tudi vodstva občine. Hja, če se ne motim, smo v letu lokalnih volitev. Sprašujem se tudi to, kje je pravzaprav bil gospod L. R. polnih trinajst oziroma osem let?! Ko to prebira nekdo, ki nima natančnega vpogleda v predmetno dokumentacijo in kronološki opis dogajanj, sestankov, zapisnikov, si seveda dokaj hitro lahko ustvari sugerirano negativno mnenje. Prijazno upam, da elementarne težnje in motivi pisca segajo čez to. Osebno sicer menim, da bi gospod L. R. pet minut medijske slave lažje ujel, če bi se kot občan in upokojeni miličnik z dolgoletnimi izkušnjami nekoliko posvetil še neraziskanim vlomom v krajevni skupnosti Pohorski odred, kjer je, konec koncev, tudi predsednik sveta KS. Kadarkoli sem na voljo tudi za vsa nadaljnja podrobnejša pojasnila, vezana na delovanje in poslovanje zavoda za čas, ko sem na mestu direktorja zavoda. S spoštovanjem, Drago COZ, direktor JZ za KTV in informiranje Slovenska Bistrica Pripis: v mesecu marcu 2006 sem glede na novonastale okoliščine (zakup KRS idr.) pripravil posebno delovno gradivo z naslovom Problematika Javnega zavoda za KTV in informiranje. V gradivu sem opisal obstoječe stanje ter nekatere usmeritve oziroma potrebne ukrepe. Gradivo je bilo posredovano vodstvu občine. Takratni občinski svetnik Rudi Ozimič, v tistem času tudi predsednik Društva za upravljanje KTV, je na občinskem svetu podal pobudo, da se obravnava tega gradiva uvrsti na eno od sej občinskega sveta. Pobuda ni bila sprejeta in gradivo na občinskem svetu ni bilo obravnavano. Slovenska Bistrica, 20. januarja 2014

Medij: Panorama
Avtorji: Čož Drago
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 06. 02. 2014
Stran: 8