Pri tem ni pomembno, kakšno obliko obdavčitve bo posameznik izbral (sistem normiranih odhodkov ali ugotavljanje dejanske davčne osnove z vodenjem poslovnih knjig). Vnos premoženja Ob začetku opravljanja dejavnosti lahko espe prinese v podjetje premoženje, katerega lastnik je kot fizična oseba in ki ga bo uporabljal ali mu bo prinašalo določene koristi. Vnos premoženja iz zasebne sfere je neobdavčen le ob začetku opravljanja dejavnosti, pozneje pa le v primeru, če je bilo to pridobljeno pred datumom registracije dejavnosti. To velja predvsem za vnos nepremičnin in opreme, kijih bo podjetnik uporabljal. Od vnesenih osnovnih sredstev bo v dejavnosti obračunal amortizacijo, ki bo v primeru obračunanih najvišjih davčno priznanih stopenj za posamezna osnovna sredstva tudi davčno priznan odhodek poslovanja. Zavedati pa se mora, da za svoje poslovanje odgovarja upnikom tudi s svojim zasebnim premoženjem. Poleg tega z dobičkom oziroma davčno osnovo, ki jo ugotovi v davčnem obračunu, vstopa v progresivno dohodninsko lestvico. Zmota pri d. o. o. Zaustanovitevpravneosebed. o. o. je potreben kapital v višini 7.500 evrov, podjetje lahko ustanovi eden ali več družbenikov, najnižji posamezni znesek družbenika znaša 50 evrov. Kapital je lahko v celoti tudi v stvarni obliki. Med podjetniki je precej pogosto zmotno mnenje, da pravna oseba odgovarja za poslovanje le z osnovnim kapitalom (7.500 evri), opozarja Gostiša. D. o. o. namreč odgovarja za poslovanje s celotnim premoženjem. Če zaide v težave, izgubo, nesolventnost, morajo poslovodstvo in družbeniki ukrepati, pripraviti sanacijski program. Ce sredstev ni, morajo predlagati prisilno poravnavo ali stečaj, sicer lahko upniki s tožbami posegajo tudi v njihovo zasebno premoženje. Obdavčitev Pravne osebe poslujejo prek transakcijskega računa dokumentirano, pri čemer ni prostega razpolaganja z gotovino. Obdavčitev davčne osnove je 17-odstotna po fiksni stopnji. Lastniki si ugotovljeni neto dobiček lahko izplačajo, obdavčenje s 25-odstotnim dokončnim davkom. Skupna obdavčitev izplačanega dobička družbenikov je 37,75-odstotna. Težko do ustanovnega kapitala Ker z vidika obdavčitve ni pomembnih razlik med poslovanjem s. p. in d. o. o., se podjetniki pogosto odločajo, da raje ustanovijo s. p. zaradi preprostega dejstva - težko zagotovijo 7.500 evrov ustanovnega kapitala za d. o. o., na splošno pravi Dušan Jeraj, Taxgroup davčno svetovanje. »Res je, da sta ustanovitev in poslovanje s. p. še vedno nekoliko enostavnejša, pomembna prednost pa je tudi v možnosti preprostejšega prenosa denarja med podjetjem in gospodinjstvom.« Za podjetnike sicer status s. p. ni najbolj vabljiv, ker ne morejo ločiti poslovnih in zasebnih tveganj. Samostojni podjetnik za obveznosti podjetja jamči z vsem svojim premoženjem in si tega tveganja ne more zmanjšati. Kdaj se preoblikovati Po izkušnjah Milice Gostiša se v zadnjem času kaže želja po preoblikovanju oziroma prenosu dejavnosti s. p. v kapitalsko družbo d. o. o., predvsem med tveganimi dejavnostmi, kot so gradbeništvo in z njim povezane dejavnosti. Pri tem med podjetniki prevladuje zmotno mnenje, da se s preoblikovanjem s. p. oziroma prenosom s. p. v prevzemno d. o. o. in posledično izbrisom s. p. iz poslovnega registra podjetnik izogne odgovornosti poplačila morebitnih obveznosti do dobaviteljev, bank, države. Odgovornost ostane Po zakonu o gospodarskih družbah espe še pet let po prenosu podjetja v d. o. o. odgovarja tudi z zasebnim premoženjem v primeru, dad. o. o., ki je prevzel od s. p. obveznosti in je njegov univerzalni pravni naslednik, teh ne more poplačati v celoti. Prav tako so po delovnopravni zakonodaji zaščiteni delavci, ki se praviloma prezaposlijo v prevzemni d. o. o. in imajo še eno leto enake pravice pri višini plače, nadomestil, obsega dopusta. Razlogi Vzroki, ki so pomembni za prenehanje dejavnosti samostojnega podjetnika, njegovo preoblikovanje, prenos premoženja, so: ■ redna upokojitev, invalidska upokojitev, ■ povečan obseg poslovanja, povečan dobiček in posledično višja davčna osnova, visoka obdavčitev po progresivni dohodninski lestvici, ■ zahteva poslovnih partnerjev po preoblikovanju, poslovanje v kapitalski družbi z več lastniki, večja tveganja pri poslovanju. Upokojitev Podjetnik, Id se upokoji zaradi invalidnosti, ne more več opravljati dejavnosti s. p. Če pa se redno upokoji po novi pokojninski zakonodaji, prav tako ne more več opravljati dejavnosti v statusu s. p. Izjema, Id sicer velja le še do konca tega leta, so samostojni podjetniki, Id so se upokojili po starem pokojninskem zakonu in imajo lahko poleg pokojnine še status s. p. kot dopolnilne dejavnosti. Brez davka V omenjenih primerih je smiselno razmišljati o prenosu dejavnosti s. p. na kapitalsko družbo oziroma preoblikovanju dejavnosti v pravno osebo - možen je le za prenos dejavnosti v d. o. o. Davčno nevtralni prenos podjetja s. p. v kapitalsko družbo d. o. o. je popolnoma neobdavčen, pod pogoji, da so upoštevana vsa zakonska pravila, pravi Milica Gostiša. Osebna jamstva Dušan Jeraj pa opaža, da se podjetniki odločajo za preoblikovanje, ker želijo omejiti tveganja na zasebnem premoženju. V zadnjem času je tudi to težko, saj banke pogosto zahtevajo tudi osebna jamstva družbenikov, kar pomeni, da se podjetnik vrne v podoben položaj, v katerem je bil kot s. p. Preveč dobička Drugi razlog je, ker ustvarjajo preveč dobička - na d. o. o. se plačuje dohodnina samo na tisti del dobička, ki ga družbenik prenese v zasebno sfero. Reinvestirani dobiček ni obdavčen z dohodnino (seveda pa je predmet davka od dobička, kar sicer malo ublažijo olajšave za investiranje). Pri tem je z davčnega vidika obdavčitevna d. o. o. ugodnejša šele pri res velikih dobičkih (več kot 50 tisoč evrov), seveda pod pogojem, da si podjetnik ne izplačuje višjega dobička iz d. o. o. v zasebno sfero, ampak ga investira. Razlog za preoblikovanje je lahko tudi vstop novih družbenikov, kajti v primeru s. p. ni možnosti sovlagateljev ali prodaje podjetja na trgu. 299,35 evra trenutno znaša mesečni prispevek za socialno varnost s. p. začetnika. 50.000 evrov je višina dobička, ko je ta lahko razlog za preoblikovanje s. p. v d. o. o. ODPIRANJE IN ZAPIRANJE S. P. ► Število 15.000 14.548 i Ustanovljeni / 12.000 i ..-i. / 9000 ' Xl768 6.000 jT 3.000 / I 'zbrisani 2007 2013 VinAJPES Med podjetniki je precej pogosto zmotno mnenje, da pravna oseba J J odgovarja za poslovanje le z osnov-— — nim kapitalom (7.500 evri). D. o. o. odgovarja s celotnim premoženjem. ■ Milica Gostiša, finančna svetovalka Podjetniki se odločajo za statusno preoblikovanje, ker želijo omejiti / / tveganja na zasebnem premoženju. —^ —^ V zadnjem času je tudi to težko, saj banke pogosto zahtevajo tudi osebna jamstva družbenikov. ■ Dušan Jeraj, Taxgroup davčno svetovanje

Medij: Finance
Avtorji: Petavs Stane
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 28. 01. 2014 
Stran: 20