Med pomembnimi pričakovanimi spremembami so prenovljen zakon o gospodarskih družbah, podrobno o posameznih novostih pišemo v okvirjih. Čaka nas še sprejemanje novega zakona o davčnem potrjevanju računov, to je zakona, Id uvaja davčne blagajne. Omenjena zakona bi lahko bila v parlamentu sprejeta septembra, če bosta šla čez drugo obravnavo, predvideno za julijsko sejo. Sicer bi bila lahko zakona sprejeta že julija, če denimo v drugi obravnavi ne bi bil k dopolnjenemu predlogu zakona sprejet noben amandma. V takem primeru državni zbor na isti seji preide na glasovanje o zakonu. Do 22 . junija je v javni obravnavi predlog sprememb zakona o davčnem postopku, vlada ga bo predvidoma obravnavala konec julija, najpozneje bo dokončno sprejet decembra. Do istega datuma je v javni obravnavi predlog zakona o medijih. V petek pa so socialni partnerji razpravljali o uredbi infrastrukturnega ministrstva, ki spreminja višino prispevka za obnovljive vire energije.Uredbanajbibila ta tedenna vladi. SKRITI DAVKI - KAJ VAM DRAŽI VLADA ■ Blagajna za subvencioniranje zelenih virov energije, ki jo upravlja Borzen, se zaradi (preveč) radodarnega deljenja podpor zeleni energiji (predvsem sončnim elektrarnam) sesuva že zadnji dve leti. Napaja se iz posebnega prispevka za obnovljive vire energije, ki ga prek položnic plačujejo vsi porabniki elektrike, od lani pa tudi plina in pogonskih goriv. Po predlogu ministrstva za infrastrukturo bi se prispevek za gospodinjstva zvišal, za velike industrijske odjemalce elektrike pa znižal. To pomeni višji končni račun za elektriko za prve in nižjega za druge. ■ Predlog , o katerem je v petek razpravljal ekonomsko-socialni svet, potrditi pa ga mora tudi vlada, predvideva: prispevek za obnovljive vire energije se bo na položnicah gospodinjskih porabnikov zvišal za okoli 25 odstotkov, kar pomeni, da bodo končni računi za elektriko gospodinjstev v povprečju višji za 2,5 odstotka. Za koliko se bo znižal prispevek za industrijske odjemalce, ki na leto plačajo za več kot milijon evrov omenjenega prispevka, še ni popolnoma jasno. Predstavniki obrtnikov in sindikatov so v petek opozorili, da bremena ne gre valiti na mala podjetja in gospodinjstva. NOVI ZGD PRINAŠA NOVE OMEJITVE IN KAZNI Predlog ZGD gre konec meseca v drugo obravnavo na odbor za gospodarstvo, dopolnila lahko poslanci vložijo le še do prihodnjega četrtka, 18. junija. Prenovljeni zakon naj bi začel veljati 1. januarja 2016, če bo seveda sprejet. Glavne predlagane novosti so: ■ ustanovitelj, družbenik in podjetnik po novem najbrž ne bo mogla postati oseba, ki je bila v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo inšpektorata za delo ali finančne uprave vsaj dvakrat oglobljena v zvezi z delom na črno. Že zdaj velja prepoved ustanavljanja podjetij za davčne dolžnike; ■ za šest mesecev se prepoveduje ustanavljanje družb tudi tistim osebam, ki so imele vsaj polovico lastništva v družbi z omejeno odgovornostjo, ki jebila iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije. Gre večinoma za tiste, ki denimo niso oddajali obračunov, poročil...; ■ omejili bodo veriženje družb oziroma bo lahko posameznik v treh mesecih ustanovil le eno družbo (nekaj bo izjem, ukrep denimo ne bo veljal za srednje in velike družbe, pa v primerih, ko vse družbe poslujejo; zdaj se namreč dogaja, da je družba istega lastnika (ali povezanih) izplačala neto plače, ko bi morala še prispevke, pa so družbo likvidirali in prenesli delavce na drugo podjetje; ■ predlog ZGD predvideva tudi omejevanje dvigovanja sredstev iz družb z omejeno odgovornostjo. Ustanovitelju oziroma družbeniku bodo prepovedali, da ob ustanovitvi s posojilno pogodbo poseže v sredstva družbe, namenjena njenemu poslovanju. S predlogom želijo doseči, da bi se obdržal vsaj minimalni kapital (to je 7.500 evrov); na trgu se zdaj namreč dobijo do.o.-ji za nekaj sto evrov, iz katerih si je ustanovitelj sicer »sposodil« 7.500 evrov ustanovnega kapitala (torej ima družba do njega terjatev). Ko pa družbo proda za nekaj sto evrov, dolg do družbe prevzame novi lastnik, »sposojena« sredstva pa obdrži ustanovitelj; I na novo bodo opredeljena merila za razvrščanje družb; znižuje se prag za mikro in male družbe ter zvišuje tisti za srednje družbe. Poenostavljeno to pomeni, da boste hitreje sodili v razred srednjih družb (in ne boste več mogli biti mala družba, za katero veljajo enostavnejša pravila in manj obveznosti glede poročanja in revizij). Denimo, eno od meril so čisti prihodki od prodaje; mikro jih bodo lahko imela 700 tisoč evrov (zdaj dva milijona), mala podjetja osem milijonov (zdaj 8,8 milijona), srednja 3 5 milijonov evrov (zdaj 40 milijonov); ■ na novo uvajajo tudi razpon kazni za prekrške družbe; kazni so odvisne od velikosti podjetja (gre za prekrške pri obveščanju, vodenju poslovnih knjig, uporabi dobička ...). Ob tem določajo še nekatere nove prekrške za poslovodstvo in nadzornike družb. Kazni so od tisoč do pet tisoč evrov za prekrške, kot so opravljanje pridobitne dejavnosti člana uprave brez dovoljenja nadzornikov ali pa nepredlaganje nadzornika sodišču, če je nadzorni svet nesklepčen, pa recimo, če nadzorni svet ni sklican tolikokrat, kolikorkrat določa statut ... Sprememb je še kar nekaj - tako tudi pri obveščanju delničarjev, saj denimo informacijski potrebi delničarja, ki glasuje o soglasju k podjetniški pogodbi, ni zadoščeno, če besedilo pogodbe dobi šele na skupščini. O tem, kaj prinaša novi ZGD, smo pisali tudi v članku (finance.si/8823515/). V POLETNIH MESECIH TEHNIČNE PODROBNOSTI O DAVČNIH BLAGAJNAH Na drugo obravnavo v državnem zboru čaka zakon o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja davčne blagajne. ■ Davčne blagajne bodo morali imeti vsi, ki poslujejo z gotovino in izdajajo račune. Če ste med tistimi izjemami (denimo kmetje), ki jim za prodajo kmetijskih izdelkov iz osnovne dejavnosti ni treba izdajati računov, tudi prihodnje leto ne boste potrebovali davčnih blagajn. Sicer pa podjetnikinasprotujejo tem blagajnam, saj prinašajo nove stroške, dela na črno in sive ekonomije pa ne bodo (opazneje) zajezile, naj država raje širi pavšal; proti so tudi v bankah in zavarovalnicah. ■ Za tiste, ki uporabljajo knjigo vezanih računov, bodo priklopi potekali postopno. Davčne blagajne ne bo treba imeti že januarja, ampak bo treba do leta 2018 zagnati tekočo povezavo s Fursom. Tisti, ki uporabljate registrskeblagajne.jihbostemorali do novega leta posodobiti ali zamenjati. ■ Koliko bo davčna blagajna stala, je odvisno od tega, koliko poslujete z gotovino. Stroški bodo šli od nekaj deset evrov na mesec za manjše uporabnike, za večje uporabnike bo dražje, nekateri stroške računajo v več tisoč evrih. O tem, kaj prinašajo davčne blagajne, preberite še na povezavah (finance.si/8823365/ infinance.si/8823312/). PREDLOG ZAKONA O MEDIJIH ZVIŠUJE KAZNI TUDI ZA 12-KRAT Novela zakona o medijih, ki je zdaj v javni obravnavi, je v javnosti največ hrupa povzročila z 20-odstotno kvoto slovenske glasbe na televizijskih in radijskih programih. Po novem namreč zakon zahtevo po tej kvoti širi tudi v dnevni čas med šesto in 22. uro. Toda kvota ni tisto, kar lastnike medijev najbolj skrbi. ■ Predlog zakona med drugim uvaja celo možnost, da bodo inšpektorji medijem in novinarjem lahko zaplenili vso dokumentacijo in opremo, ki so jo uporabili pri opravljanju svojega poklica. Pod pretvezo pretvorbe tolarjev v evre pa se kazni za medije lahko zvišajo tudi za 1 2-krat. »Če ima televizija pol minute premalo športa v dnevnem programu, jo lahko doleti osem tisoč evrov kazni, za preveč predvajanih oglasov je zagrožena kazen 80 tisoč evrov. Kazni pa segajo tako daleč, da mi lahko zaplenijo radijsko postajo, če ne bom predvajal verskih vsebin,« napovedane spremembe medijskega zakona komentira lastnik Radia 1 Leo Oblak. NOVOSTI ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU: LAŽJE IZVRŠBE, LE EN RAČUN ZA PODJETNIKE Finančno ministrstvo Dušana Mramorja je pripravilo predlog novele zakona o davčnem postopku, po katerem bo država lažje in hitreje pobirala davke, odpravila pa bo tudi nekaj administrativnih ovir. Rok za pripombe na finančnem ministrstvu je 22. junij. Glavne predlagane spremembe so: ■ določitev enega transakcijskega računa tudi za samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost; torej , podjetniku ne bo več treba imeti dveh ločenih računov, enega za osebne, drugega za poslovne namene, kar je lahko na mesec tudi 12 evrov manj stroškov (to je torej plus za podjetnike, minus za banke); ■ širi se možnost pobota davkov in drugih nedavčnih denarnih terjatev s preveč plačanimi prispevki ali davki. Furs bo lahko sam pobotal preveč plačane prispevke z davki (pa tudi za globe ...). Tako se bodo davčnemu zavezancu znižali stroški za zdajšnje izvršbe, ■ davčni organ lahko pri preventivnem finančnem prestrukturiranju dovoli plačilo davka v največ 60 mesečnih obrokih; ■ določene bodo obveznosti za banke oziroma hranilnice, da davčnemu organu obvezno predlagajo podatke o obstoju depozita in višini ter zapadlosti sredstev dolžnika; davčni organ se bo na podlagi tega podatka odločil, ali bo nadaljeval davčno izvršbo na druga, za davčnega zavezanca manj ugodna in praviloma dražja sredstva davčne izvršbe (premičnine, denarne terjatve, nepremičnine, vrednostne papirje ...), če vezana sredstva ne zadoščajo za poplačilo davka ali če bi davčna izvršba po sprostitvi teh sredstev že zastarala; ■ davčni organ bo lahko denimo prodal sporne zarubljene stvari (premičnine) predkoncem postopka pred sodiščem, če gre za hitro pokvarljivo blago, je hramba povezana z nesorazmernimi stroški ali se vrednost premičnine znižuje; ■ če je izvršba iz premoženja dolžnika nosilca kmetije neuspešna, se davek lahko izterja tudi od članov kmečkega gospodinjstva (poroštvo); ■ zvišanje zneska, ki omejuje davčno izvršbo na dolžnikove denarne prejemke, in sicer s 70 na 76 odstotkov minimalne plače. O novostih sprememb zakona preberite še v članku 

Medij: Finance
Avtorji: Smrekar Tanja,Mihajlović Novica,Šimac Jurij,Grapulin Tea
Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 15. 06. 2015 
Stran: 2